Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after prior judgment annulled the contested act.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje. To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z izpodbijano 2. točko odločbe z dne 13. 3. 2013 zavrnilo predlog tožnikov, da se za nično izreče odločba Upravne enote Kranj št. 351-505/2009-70 z dne 14. 11. 2012.

Tožniki se s takšno odločitvijo ne strinjajo in predlagajo odpravo 2. točke navedene odločbe upravnega organa druge stopnje ter da se navedena odločba upravnega organa prve stopnje izreče za nično in povrnitev stroškov postopka.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, vendar je upravni spor dopusten le, če so kumulativno izpolnjene vse procesne predpostavke, ki jih je zakonodajalec taksativno določil v 36. členu ZUS-1. Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena in se nanaša na obstoj pravnega interesa. Po tej določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Navedeno pomeni, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora ves čas trajanja postopka v upravnem sporu izkazovati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega (pravnega) položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka (2. odstavek 36. člena ZUS-1).

V obravnavanem primeru po presoji sodišča navedena procesna predpostavka ni več izpolnjena, zaradi česar upravni spor ni (več) dopusten. Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika namreč ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP).

To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo, s katero izpodbijajo zavrnilno odločitev drugostopenjskega organa v zvezi z njihovim predlogom za izrek ničnosti odločbe prvostopenjskega upravnega organa z dne 14. 11. 2012 in predlagajo, naj jo sodišče izreče za nično. Tožniki so ob vložitvi tožbe pravni interes za tožbo sicer izkazovali, vendar mora biti pravni interes izkazan ves čas trajanja postopka v upravnem sporu, vse do odločitve sodišča o tožbi.

Sodišče je zato njihovo tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.