Legislator Case Law & Legislation
sodba IV U 90/2013 ECLI:SI:UPRS:2014:IV.U.90.2013 AI generated

Administrative court dismisses appeal for being late, citing failure to object to prior rejection of protest.

Case Number sodba IV U 90/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit against the second-instance organ's decision to reject a protest. The plaintiff argued that the underlying administrative act was flawed, but failed to object to the first-instance organ's earlier rejection of their protest, which was filed after the statutory deadline. The court ruled that since the plaintiff did not challenge the facts leading to the second-instance decision, the lawsuit was unfounded and thus rejected without a main hearing.

Legislator headnote

AI generated

ZUP 240. odst. 2; ZUS-1 5. odst. 2, 63. odst. 1: A lawsuit against a second-instance organ's decision to reject a protest is unfounded if the plaintiff fails to object to the first-instance organ's prior rejection of that protest.

Keywords

AI generated
late protest administrative appeal unfounded lawsuit procedural deadline second instance organ

Cited Legislation

AI generated
240. odst. 2 ZUP
5. odst. 2 ZUS-1
63. odst. 1 ZUS-1
59. odst. 2 ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Toženka je ugotovila, da je bila tožniku dne 19. 8. 2011 izdana inšpekcijska odločba, zoper katero je imel možnost v roku 8 dni vložiti pritožbo. Navedena odločba mu je bila vročena 31. 8. 2011, tožnik pa je pritožbo oddal šele 12. 9. 2011, kar je po preteku roka za vložitev pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot prepozno zavrgla tožnikovo pritožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Celje, št. 06122-1507/2010-27 z dne 19. 8. 2011. Ugotovila je, da je bila navedena odločba tožniku vročena 31. 8. 2011, pritožbo pa je tožnik vložil 12. 9. 2011, torej prepozno.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi imenovani „ugovor na odločbo št. 0612-373/2010-7-000641130 z dne 13. 3. 2013“, navaja, da je postopek pridobivanja potrebnih dokumentov opisan v navedeni odločbi, da je projektna dokumentacija izdelana, daljši čas pa je potreben za potrditev spremembe priobalnega pasu reke Pake na 5 m. Navaja pa še, da se ugovor na odločbo z dne 13. 3. 2013 navezuje tudi na predhodne odločbe in pritožbe v tej zadevi.

Tožba ni utemeljena.

Ker je tožnik v tožbi navedel, da jo vlaga zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 0612-373/2010-7-00641130 z dne 13. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje št. 06122-739/2010-31 o zavrženju njegove pritožbe zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Celje, št. 06122-1507/2010-27 z dne 19. 8. 2011 in „da se navezuje na predhodne odločbe“, je sodišče štelo, da tožnik vlaga tožbo zoper navedeni sklep, saj je bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan (drugi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Izpodbijani sklep temelji na drugem odstavku 240. člena ZUP, po katerem organ prve stopnje s sklepom zavrže pritožbo, če je prepozna.

Toženka je namreč ugotovila, da je bila tožniku dne 19. 8. 2011 izdana inšpekcijska odločba št. 06122-1507/2010-27, zoper katero je imel tožnik možnost v roku 8 dni vložiti pritožbo. Navedena odločba je bila tožniku vročena 31. 8. 2011, tožnik pa je pritožbo oddal šele 12. 9. 2011, kar je po preteku roka za vložitev pritožbe.

Ker tožnik v tožbi navedenih okoliščin, pomembnih za izdajo izpodbijanega sklepa, ne izpodbija, je tožba neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, ki jih navaja tožnik, niso pomembna za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).