Absence from Slovenia does not excuse failure to attend mandatory educational workshops for license reinstatement.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR.

[JEDRO]

Zgolj dejstvo odsotnosti iz Republike Slovenije v času trajanja preizkusne dobe ne more opravičiti storilčeve neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe na edukacijskih delavnicah.

Ker je storilec nedvomno vedel, da se mora v času preizkusne dobe 9 mesecev udeležiti edukacijskih delavnic in je bil tudi seznanjen s posledicami neizpolnitve obveznosti, bi moral ob zavedanju, da bo še istega dne, ko je na sodišče dostavil potrdilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic, zapustil Republiko Slovenijo, poskrbeti za to, da bi pravočasno opravil program edukacijskih delavnic ali pa sodišču sporočiti razloge za nezmožnost udeležbe na takšnih delavnicah in prositi za ustrezno podaljšanje roka za izpolnitev te obveznosti. Iz spisovnega gradiva pa ni razvidno, da bi storilec zaprosil za podaljšanje roka ali sodišču na kakršenkoli način sporočil svojo odsotnost iz Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Velenju z dne 16. 8. 2012 št. EPVD 165/2012 prekliče (I. točka izreka), da se čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je trajalo od 18. 3. 2012 do vključno 28. 8. 2012, všteje v čas, v katerem lahko storilec ponovno pridobi vozniško dovoljenje (II. točka izreka) in da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka).

Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navaja, da bi se moral udeležiti edukacijskih delavnic, na katere se je tudi prijavil, vendar je 19. 9. 2012 odšel v K., kar je sodišču osebno sporočil njegov očim in se delavnic ni mogel udeležiti. Ker po vrnitvi iz K. vozniško dovoljenje nujno potrebuje zaradi aktivnega iskanja zaposlitve, se je pripravljen udeležiti edukacijskih delavnic in prestati preizkusno dobo oziroma karkoli bo pač potrebno, da obdrži vozniško dovoljenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je s sklepom z dne 5. 9. 2012 bilo ugodeno storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da mu je v sklepu z dne 5. 9. 2012 bila določena preizkusna doba 9 mesecev in obveznost, da se v času trajanja preizkusne dobe udeleži programa edukacijskih delavnic po Zakonu o voznikih ter da je izvajalec programa Zdravstveni dom C. dne 5. 11. 2013 sodišče obvestil, da se storilec edukacijskih delavnic v obsegu 6 pedagoških ur ni udeležil. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Storilec pravno odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje glede neudeležbe v edukacijskih delavnicah pritožbeno ne izpodbija, kot razlog za neudeležbo pa navaja, da je 19. 9. 2012 odšel v K. Iz dokazil, ki jih je priložil k pritožbi, je razvidno, da je storilec bil odsoten iz R. S. od 20. 9. 2012 dalje, iz spisovnega gradiva pa je razvidno, da je storilcu bil sklep z dne 5. 9. 2012 vročen osebno 10. 9. 2012 in da je dne 19. 9. 2012 storilec osebno prinesel na sodišče dokazilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic z dne 18. 9. 2012 (l. št. 23 in 24 spisa). Ker je storilcu bil sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 5. 9. 2012 vročen osebno in je bil v njem jasno poučen, da se mora v času preizkusne dobe devet mesecev, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa (v konkretnem primeru torej od 11. 9. 2012), udeležiti edukacijskih delavnic v obsegu 6 pedagoških ur, v pravnem pouku sklepa z dne 5. 9. 2012 pa je bil tudi poučen, da bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v rokih, ki jih je določilo sodišče ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, bi moral storilec ob zavedanju, da bo še istega dne, ko je na sodišče dostavil potrdilo o vključitvi v program edukacijskih delavnic zapustil R. S., poskrbeti za to, da bi pravočasno opravil program edukacijskih delavnic ali pa sodišču sporočiti razloge za nezmožnost udeležbe na takšnih delavnicah in prositi za ustrezno podaljšanje roka za izpolnitev te obveznosti. Iz spisovnega gradiva pa ni razvidno, da bi storilec zaprosil za podaljšanje roka ali sodišču na kakršenkoli način sporočil svojo odsotnost iz R. S.

Za pritožbene trditve, da je storilčevo odsotnost iz R. S. sodišču osebno sporočil njegov očim D. K., pa v spisovnem gradivu ni podlage, niti ni za takšne trditve storilec predložil nobenega dokaza k pritožbi, zaradi česar takšne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče šteje kot neutemeljene. Čeprav je tako verjetno izkazano, da je storilec bil ves čas trajanja preizkusne dobe dejansko odsoten iz Republike Slovenije, zgolj dejstvo odsotnosti ne more opravičiti storilčeve neaktivnosti v zvezi z izpolnitvijo obveznosti udeležbe na edukacijskih delavnicah, ki mu je bila naložena s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je tako njegova pritožba neutemeljena.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo je pritožbeno sodišče odmerilo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.