Appeal allowed; court held notoriety of facts does not preclude party hearing for excused absence.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlogu tožeče stranke ugodilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje (točka 1 izreka sklepa). Sklep opr. št. XIV Pg 1403/2011 z dne 22.8.2013, po katerem se tožba v tej pravdni zadevi šteje za umaknjeno, pa je razveljavilo (točka II izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je v roku iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Navaja, da iz predloženih fotografij cestnih zapor ni razvidno, katerega dne niti ure so bile te posnete. Posnete bi bile lahko kjerkoli. Iz fotografij pa je razvidno, da gre za običajen zastoj, ki ga je mogoče pričakovati. Pooblaščenec tožeče stranke razen fotografij ni v ničemer izkazal, da je bil vzrok za njegov nepristop na narok tako resen in upravičen, da bi se lahko njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo. Sklicuje se na stališče v sodbi I Cpg 1153/2007. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da se predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, sklep sodišča z dne 22.8.2013 po katerem se je tožba v tej pravdni zadevi štela za umaknjeno, pa ostane v veljavi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pooblaščenec tožeče stranke je zamudil pristop na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (narok je bil razpisan za dne 7.9.2013 ob 12.30 uri, oklican ob 12.40 uri in zaključeno ob 12.43 uri). Posledica nepristopa na narok je bil sklep sodišča, da se tožba v obravnavani zadevi šteje za umaknjeno. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je prvo sodišče ugodilo, ker je presodilo, da je pooblaščenec tožeče stranke zamudil iz upravičenih razlogov. Sodišče je odločitev sprejelo brez naroka iz razloga, da so dejstva, na katera se opira predlog za vrnitev v prejšnje stanje splošno znana. Pooblaščenec tožeče stranke je na cesti X naletel na dva cestna zastoja. Razpravljajoča sodnica s prošnjo oziroma opravičilom, ki jo je odvetnikova uslužbenka sporočila tajništvu sodišča pred oklicem obravnave, ni bila seznanjena.

6. Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 120. člena določa, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče splošna znana dejstva pozna, vendar to ne pomeni, da notorna dejstva niso predmet obravnavanja. Tudi glede njih mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavijo. Tožena stranka opozarja, da je zastoj, kot ga prikazujejo fotografije, običajen zastoj, ki traja ena do dve minuti in ga je mogoče pričakovati. Zlasti odvetnik mora to upoštevati, ko predvideva čas, ki ga bo potreboval za pot do sodišča. Upravičen vzrok zamude so lahko samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti jih odkloniti oziroma, ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti (VSL sklep I Cp 4030/2011). Pogoj nekrivde, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje pa je v primeru, ko gre za zamudo odvetnika presojati strožje kot v primeru, ko gre za zamudo stranke. Prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo narokov ali rokov, je za odvetnika postavljen nizko, ker mora računati s številnimi naključji, tudi banalnimi, ki se mu lahko pripetijo, prag odvrnljivosti naključij pa je visok, ker mora odvetnik storiti vse potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi zamude (ZPP s Komentarjem k členu 116, stran 482).

7. Zadeva se vrača prvemu sodišču, da bo v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje razpisalo narok in po izvedbi dokazov zaslišanega tožnika o zadevi ponovno odločilo.