Appeal dismissed; land registry deletion suit is a preliminary question determining the main claim's merit.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku, na podlagi katere sodišče ugotovi (ne)veljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (oz. izbris izpodbijane vknjižbe), predstavlja ugotovitev o (ne)obstoju določenega pravnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi P 166/2009, Okrožnega sodišča v Krškem.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi, tožeči stranki pa naloži povračilo stroškov pritožbe. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tem postopku vložila tožbo, s katero od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi opustitve organa tožene stranke (Upravne enote Brežice), ki ni zemljiškoknjižno izvedel upravne odločbe, s katero je bila tožeči stranki v postopku denacionalizacije vrnjena lastniška pravica na nepremičnini parc. št. …

6. Dne 8. 4. 2013 je tožeča stranka vložila predlog za prekinitev postopka z obrazložitvijo, da v zadevi P 166/2009 teče pravdni postopek zoper P., d.d., in sicer izbrisna tožba zaradi neveljavnosti vpisa maksimalne hipoteke (ki ga je v letu 2009 na podlagi notarskega sporazuma o ustanovitvi hipoteke družba X., d.d., ki je bila še vedno vpisana kot lastnica nepremičnine, na predmetno nepremičnino dovolila za zavarovanje kreditov). V pravdi je namreč še vedno odprto vprašanje, ali je P., d.d., kot dobroverna upnica hipoteko pridobila na podlagi zakona.

7. O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Predmet predhodnega vprašanja je torej lahko le ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, in sicer ob izpolnjenem pogoju, da je to pravno razmerje za predmetni postopek prejudicialnega pomena.

8. Izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku, na podlagi katere sodišče ugotovi (ne)veljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (1) (oz. izbris izpodbijane vknjižbe), predstavlja ugotovitev o (ne)obstoju določenega pravnega razmerja. Od vpisa hipoteke na nepremičnini tožeče stranke (torej od (ne)obstoja tega pravnega razmerja) je nadalje odvisna tudi odločitev v tem postopku, in sicer na ta način, da predstavlja podlago tožbenega zahtevka tožeče stranke, torej del tistega, kar mora sodišče zbrati, da lahko sploh odloča o utemeljenosti zahtevka (procesno gradivo) (2). Predhodno vprašanje je namreč ločeno od „glavnega vprašanja“ v pravdi, to je vprašanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato ga ni moč tolmačiti na način, kot ga uveljavlja pritožnica, da gre namreč le za predpostavko odškodninske odgovornosti (in sicer škode, ki v času vložitve tožbe niti še ni nastala). Odločitev sodišča prve stopnje je v vsakem primeru odvisna od odločitve v postopku P 166/2009 pred Okrožnim sodiščem v Krškem - in to ne glede na to, da mora tožeča stranka za utemeljitev svojega tožbenega zahtevka izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti. V prid obstoja predhodnega vprašanja govori tudi dejstvo, da postopek po izbrisni tožbi že teče v samostojnem pravdnem postopku, torej kot samostojna tožba. Posledično pa je prekinitev predmetnega pravdnega postopka tudi obligatorna.

9. Sodišče prve stopnje je zato predlogu tožeče stranke pravilno ugodilo z obrazložitvijo, da glede na to, da bo v primeru izbrisa maksimalne hipoteke pod vprašaj postavljen temelj za tožbeni zahtevek (in nastanek škode), odločitev o izbrisu maksimalne hipoteke predstavlja predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari v predmetni pravdi.

10. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo drugih kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj v odgovoru na pritožbo ni navedla nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogla k odločanju o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) prim. 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

(2) prim. Mag. Aleš Galič v: Vmesni ugotovitveni zahtevek v pravdnem postopku,

ZZR LVI. letnik 1996, str. 59.