Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1237/2013 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1237.2013 AI generated

Court allows lawyer's appeal, voids first-instance judgment on damages due to gross negligence in causation assessment.

Case Number VSL sklep I Cpg 1237/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal against the first-instance judgment, voiding the portion regarding the lawyer's liability for damages and remanding the case for retrial. The plaintiff argued the lower court failed to properly establish the elements of a civil tort, specifically the gross negligence of the lawyer and the causal link to the loss. The court ruled that the lawyer's failure to cite specific legal grounds for terminating an employment contract constituted gross negligence and required a hypothetical assessment of the case's probable outcome, which the lower court did not perform.

Legislator headnote

AI generated

Pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti odvetnikov; členi 766 do 787 Obligacijskega zakonika; člen 59 Zakona o odvetništvu; člen 131. člen Obligacijskega zakonika: In cases of lawyer liability, the court must hypothetically assess the probable outcome of the proceedings to establish causation, and failure to cite specific legal grounds for termination decisions constitutes gross negligence.

Keywords

AI generated
lawyer professional liability gross negligence standard causation assessment employment contract termination damages claim remittal for retrial hypothetical outcome

Cited Legislation

AI generated
členi 766 do 787 Obligacijskega zakonika
Razmerje med stranko (tožeča stranka) in odvetnikom se presoja po pravilih o mandatni pogodbi (členi 766 do 787 Obligacijskega zakonika - OZ), kolikor pogodbenika konkretnega mandatnega razmerja ne dogovorita drugače.
59. člen Zakona o odvetništvu
131. člen Obligacijskega zakonika
14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP
355. člen ZPP
člen URS), ne more samo dopolniti postopka, zato je prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo v novo sojenje (355. člen ZPP).
25. člen URS
8. člen ZPP
Izvedene dokaze bo moralo oceniti kot mu nalaga 8. člen ZPP, odločitev pa utemeljiti s popolnimi razlogi skladno s četrtim odstavkom 324.
324. člen ZPP
165. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
VS RS II Ips 290/1999
sodbi VS RS II Ips 290/1999 in II Ips 299/2009).
VS RS II Ips 299/2009
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi in vrne v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine in toženi stranki naložilo v plačilo 13.279,53 EUR s pripadki (točka I. izreka), višji tožbeni zahtevek - za 3.436,71 EUR s pripadki pa zavrnilo (točka II. izreka), toženi stranki je naložilo v plačilo 925,31 EUR stroškov postopka (točka III. izreka).

2. Zoper I. in III. točko se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotavljalo vseh predpostavk civilnega delikta, niti jih ni obrazložilo oziroma jih je obrazložilo pomanjkljivo, tako da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ni obrazložilo, katero dejanje predstavlja grobo napako odvetnika, ni presojalo, ali bi bil tožnik glede na veljavno materialno pravo uspešen, če bi bilo ravnanje odvetnika dovolj skrbno, in tudi ne obstoja in obsega škode (14. točka 339. člena ZPP). Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno zmotna. Očitana opustitev zatrjevanja dejstev ne predstavlja grobe napake odvetnika. Sodišče je zgolj pavšalno navedlo, da vzročna zveza obstaja, dejansko pa je ni presojalo, dejstev v tej smeri sploh ni ugotavljalo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjske sodbe in predlaga višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravno podlago tožbenemu zahtevku predstavlja Pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti odvetnikov, sklenjena med Odvetniško zbornico Slovenije in toženo stranko, ter polica o zavarovanju odvetniške odgovornosti s pripadajočimi Splošnimi pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti in Posebnimi pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov. Razmerje med stranko (tožeča stranka) in odvetnikom se presoja po pravilih o mandatni pogodbi (členi 766 do 787 Obligacijskega zakonika - OZ), kolikor pogodbenika konkretnega mandatnega razmerja ne dogovorita drugače. Mandatno razmerje je zasnovano na zaupanju stranke do odvetnika, zaradi česar mora ta v prvi vrsti skrbeti za mandatov interes (768. člen OZ). Prevzeti posel mora opraviti skrbno - ker gre za poklicno dejavnost s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Po specialnih določbah Zakona o odvetništvu (ZOdv) je dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena ZOdv) in je odgovoren za kršitve, ki jih stori pri opravljanju odvetniškega poklica (59. člen ZOdv). Za odškodninsko odgovornost odvetnika je potrebno ugotoviti obstoj predpostavk civilnega delikta: nedopustno ravnanje odvetnika, nastanek škode, vzročno zvezo med ravnanjem odvetnika in zatrjevano škodo ter krivdno odgovornost odvetnika (prvi odstavek 131. člena OZ).

6. Pomanjkanje navedbe zakonskih določb, na podlagi katerih je sodišče presojalo sporno razmerje, ne predstavlja kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo v primeru, da prvostopenjsko sodišče navede vse relevantne dejanske ugotovitve, mogoče preizkusiti. Kljub sicer skopi dokazni oceni in pomanjkanju obrazložitve o pravni podlagi, je še mogoč preizkus izpodbijane sodbe glede presoje, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno in krivdno. Odvetnik (pravni strokovnjak) mora pri zastopanju stranke navesti vsa pravotvorna dejstva, saj mora poznati materialno pravo. Skladno s prvim odstavkom 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoča le: 1. če obstajajo razlogi, določeni z ZDR in 2. če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov delavca in delodajalca ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Nezatrjevanje obstoja enega od z zakonom predpisanih pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po prepričanju višjega sodišča predstavlja grobo kršitev odvetnikovih dolžnosti.

7. Utemeljena pa je pritožbena graja glede ugotavljanja vzročne zveze. Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil zahtevek naročnika utemeljen. V pravdi iz naslova odvetnikove odškodninske odgovornosti mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek, v katerem je odvetnik storil napako, s pretežno verjetnostjo končal. Tožeča stranka mora za uspeh v postopku s stopnjo pretežne verjetnosti dokazati, da bi v delovnem sporu zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki D. M., če bi odvetnik navedel vsa pravotvorna dejstva, uspela (prim. npr. sodbi VS RS II Ips 290/1999 in II Ips 299/2009). Ustrezno trditveno in dokazno podlago v zvezi z ugotavljanjem vzročne zveze sta pravdni stranki podali. Sodišče prve stopnje pa zaradi materialnopravno napačne presoje o obstoju vzročne zveze zgolj na podlagi dejstva, da odločbi Delovnega in socialnega sodišča temeljita na napačnem ravnanju zavarovanca tožene stranke, zatrjevanih dejstev ni ugotavljalo. Ker gre za cel sklop neugotovljenih pravnorelevantnih dejstev, pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi načela ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP) in ker bi pravdnima strankama v primeru, da bi samo prvič na pritožbeni stopnji obširno dopolnjevalo dokazni postopek, odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen URS), ne more samo dopolniti postopka, zato je prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo v novo sojenje (355. člen ZPP).

8. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v prej navedeni smeri. Izvedene dokaze bo moralo oceniti kot mu nalaga 8. člen ZPP, odločitev pa utemeljiti s popolnimi razlogi skladno s četrtim odstavkom 324. člena ZPP.

9. Ker je pritožbi ugodilo iz navedenih razlogov, na ostale pritožbene navedbe drugostopenjsko sodišče ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.