Appeal dismissed; no statutory basis for administrator's fee when no advance payment or bankruptcy estate exists.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakon je dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upraviteljice za izdajo sklepa o nagradi.

2. Zoper sklep se je pritožila upraviteljica iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP). Predlagala je, da višje sodišče izda sklep o nadomestilu po predlogu upraviteljice z dne 13.11.2013, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik, ki je pravna oseba, je 27. 8. 2013 vložil predlog za začetek stečajnega postopka. 2. 9. 2013 je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in imenovalo upraviteljico. Dolžnik predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni založil, upraviteljica pa je ocenila, da dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za poplačilo stroškov, zato je upnike v skladu s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP-E pozvala, da založijo znesek predujma. Upniki se na poziv niso odzvali. Sodišče je zato na predlog upraviteljice z dne 13. 11. 2013 sklenilo (14. 11. 2013), da se stečajni postopek konča in se dolžnik izbriše iz sodnega registra, upraviteljico pa je razrešilo.

5. Upraviteljica je (13.11.2013) predlagala tudi, da ji sodišče odmeri nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog zavrnilo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, saj ZFPPIPP določa, da je upravitelj upravičen do nadomestila za svoje delo.

8. Drži trditev upraviteljice, da je v predmetnem stečajnem postopku opravila vsa začetna dejanja in naloge, ki ji jih nalaga ZFPPIPP (291., 292. in 294. člen ZFPPIPP) in je tako izpolnila vse obveznosti, ki jih določa zakon, da bi dosegla priznanje nadomestila za otvoritveno poročilo. Upraviteljica pravilno navaja, da je predujem namenjen plačilu stroškov, ki nastanejo z dejanji iz 291. do 294. člena ZFPPIPP (to je z dejanji, ki jih je treba opraviti, ne glede na to, ali ima stečajni dolžnik premoženje) in pomeni le vir, iz katerega se financirajo ti stroški za začetna opravila, ne pa pogoj za izvedbo teh opravil. Pritožba utemeljeno opozarja, da je upraviteljica zavezana opraviti zakonsko določena opravila in naloge in se temu ne more izogniti, saj ji v nasprotnem primeru grozi globa in odškodninska odgovornost. Dokler upravitelj ne opravi dejanj iz 291. do 294. člena ZFPPIPP, ne more (vestno in pošteno) oceniti obsega stečajne mase oziroma sklepati, da je ta neznatna.

9. Vendar pa pritožba ni utemeljena v delu, ko navaja, da okoliščina, da nihče ni plačal predujma, ni relevantna za materialnopravno upravičenost upravitelja do priznanja nadomestila s sodnim sklepom in da sodišče ne bi smelo zavrniti predloga za odmero nadomestila samo zato, ker ni nihče plačal predujma, saj upravičenost do nadomestila (za otvoritveno poročilo) ni vezana na plačilo predujma, temveč na opravo dejanj v zvezi z otvoritvenim poročilom.

10. Do uveljavitve ZFPPIPP-F (7. 12. 2013) je bilo le stečajno maso in predujem mogoče uporabiti kot vir za kritje stroškov stečajnega postopka (med drugim za izplačilo nagrade oziroma stroškov upravitelja), saj v ZFPPIPP ni bilo podlage za izplačilo nagrade in stroškov iz proračuna sodišča. Na podlagi 353. člena ZFPPIPP se vsi sklepi sodišč v zvezi s stroški stečajnega postopka (kamor sodi tudi sklep o nagradi stečajnemu upravitelju) izvršujejo v breme stečajne mase. To splošno pravilo pa velja tudi po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F.

11. ZFPPIPP-E v sedmem odstavku 233. člena ni predvidel (oziroma pustil možnosti sodiščem), kako plačati upraviteljem za opravljeno delo v primeru, ko sredstva na dolžnikovem računu ne zadoščajo za plačilo predujma in upravitelj oceni, da njemu poznano premoženje ne zadošča niti za plačilo stroškov stečajnega postopka, upniki po pozivu upravitelja niso pripravljeni plačati zneska predujma, dolžnik pa se na predlog upravitelja izbriše iz sodnega registra. V navedenem členu je zakon dovolil, da pride do situacije, ko nihče ne plača predujma in ni stečajne mase niti za plačilo stroškov stečajnega postopka (torej tudi ne za plačilo nagrade upravitelju). Hkrati pa ni določil drugega vira za plačilo stroškov, ki se plačujejo iz predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. ZFPPIPP je torej upravitelju naložil obveznost, opraviti opraviti določena opravila, ni pa predvidel, da bi mu za to bilo mogoče tudi plačati.

12. V prehodni določbi petega odstavka 48. člena ZFPPIPP-F je sicer res določeno, da se spremenjeni sedmi odstavek 233. člena zakona uporablja tudi za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F, v katerih ni bil založen predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar pa je mogoče navedeno prehodno določbo uporabiti le za stečajne postopke, ki v času uveljavitve novele ZFPPIPP-F še niso bili končani. Zakon namreč določa, da se zneski za nagrado in stroške iz proračuna sodišča nakažejo v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika Glede na to, da je bil v tej zadevi stečajni postopek s sklepom z dne 14. 11. 2013 - torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-F - končan in je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra, navedenega v tem primeru ni mogoče storiti.

13. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).