Appeal allowed; court must request creditor to specify jurisdiction agreement documents when suing multiple debtors.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru ugovora glede neobstoja pravno poslovnega razmerja z upnikom in trditev dolžnika, da z upnikom ni podpisal nobene pogodbe in s tem tudi ne nobenega dogovora o krajevni pristojnosti, je ob specifičnosti konkretnega izvršilnega postopka, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper pravno osebo in fizično osebo na podlagi istih verodostojnih listin, treba upnika pozvati, da priloži določno označene listine o dogovorjeni krajevni pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklep o izvršbi z dne 11. 4. 2013 glede dolžnika A. Č. razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. V 2. točki izreka je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani, pri tem pa je upoštevalo sporazum o pristojnosti v primeru vloženega dolžnikovega ugovora.

2. Zoper 2. točko izreka vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da se z odločitvijo sodišča ne more strinjati. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je dolžnik prerekal upnikovo navedbo o dogovorjeni pristojnosti, vendar pa, ker je v obravnavanem primeru upnik v predlogu za izvršbo predlagal, da se postopek v primeru ugovora nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru, določno pa naj bi označil tudi listine o sporazumu o pristojnosti, je sodišče njegovemu predlogu sledilo in kot pristojno za odločanje določilo Okrožno sodišče v Ljubljani. V konkretnem primeru sta dva dolžnika, upnik pa ni navedel, na katerega dolžnika naj bi se dogovor o pristojnosti nanašal oziroma ali se sploh nanaša na konkretnega dolžnika. Prav tako pa ni z ničemer zatrjevano, da naj bi bila dogovorjena pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prvenstveno bi bilo potrebno ugotoviti, ali se listine, na katere se upnik sklicuje, sploh nanašajo na dolžnika glede na to, da sta dolžnika dva, upnik pa ni izrecno navedel, na katerega od njiju naj se dogovor nanaša. Zato je potrebno upoštevati splošno pristojnost v skladu z določili ZPP, torej po prebivališču tožene stranke, v konkretnem primeru je pristojno za to Okrožno sodišče v Krškem. Poleg tega pa dolžniku tudi ni znano, da bi v svojem imenu podpisal kakršnokoli dogovorjeno pristojnost. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 2. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. V konkretni izvršilni zadevi je upnik po elektronski poti vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dva dolžnika, in sicer zoper pravno osebo I. d.o.o. in fizično osebo A. Č. na podlagi verodostojne listine z oznako pod kataloško številko 4 (izpis odprtih postavk). Zoper sklep o izvršbi je ugovor vložil le A. Č. kot fizična oseba, v ugovoru pa je najprej zatrjeval, da mu verodostojne listine, ki so navedene v predlogu za izvršbo niso znane, enako mu niso znani zneski, katere naj bi dolgoval upniku. Poudaril je, da je upnik vložil predlog za izvršbo zoper dva dolžnika, sam pa nobenih pogodb ni podpisal in tudi ne ve, v kakšni vlogi naj bi nastopal pri teh pogodbah. Hkrati z ugovorom zoper sklep o izvršbi pa je ugovarjal tudi dogovorjeni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani v primeru vloženega dolžnikovega ugovora, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je dolžnik A. Č. zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor, zaradi česar je postopalo po določbi 62. člena ZIZ ter glede njega sklep o izvršbi z dne 11. 4. 2013 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Glede dolžnikovega ugovora o navedbi dogovorjene krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za nadaljnje odločanje po vloženem ugovoru, pa je sodišče navedlo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal, da se postopek v primeru ugovora nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru, pri tem pa je upnik tudi določno označil listine o sporazumu o pristojnosti in je sodišče iz tega razloga njegovemu predlogu ugodilo.

7. Z materialnopravnim ugovorom o neobstoju pravno poslovnega razmerja z upnikom in trditvami dolžnika, da ni z upnikom podpisal nobene pogodbe in s tem tudi ne nobenega dogovora o krajevni pristojnosti, je ob specifičnosti konkretnega izvršilnega postopka, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper pravno osebo in fizično osebo na podlagi istih verodostojnih listin, potrebno upnika pozvati, da določno označene listine o dogovorjeni krajevni pristojnosti tudi priloži. Z dejstvom, da se je upnik v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi skliceval na sklenjeni dogovor o krajevni pristojnosti in ga v skladu z zakonskimi določbami tudi določno označil, je bil dolžnik namreč seznanjen šele s sprejemom sklepa o izvršbi. Drži sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za izvršbo vložil v informatizirani oziroma avtomatizirani obliki po elektronski poti ter da je v skladu z določbami ZIZ dolžan zgolj določno označiti sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti. Vendar v konkretni situaciji, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper dva dolžnika (pravno in fizično osebo) na identičnih verodostojnih listinah ter se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti v primeru vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi in listino o sporazumu tudi določno označil, bi sodišče prve stopnje moralo v primeru, ko ugotovi, da je dolžnik ki je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, obrazloženo ugovarjal, upoštevati tudi, da se o dogovorjeni krajevni pristojnosti lahko izjasni šele takrat, ko ga bo upnik po pozivu sodišča tudi priložil. Naloga sodišča je namreč v tem, da najprej odloči o ugovoru, šele nato pa lahko po drugem odstavku 62. člena ZIZ odloči, da ni pristojno in zadevo odstopi tistemu pravdnemu sodišču, ki je pristojno po (priloženem) sporazumu strank o krajevni pristojnosti (primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS I R119/2004).

8. Ker sodišče ni postopalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča, bo to moralo storiti v ponovnem postopku. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo po določbi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.