Appeal allowed; lower court reversed due to erroneous application of pre-Property Law rules on contract validity.

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za določeno nepremičnino, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede nepremičnine – stanovanje C. (stavba S.) in tožnici naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno. Da je bila tožnica že ob rubežu dejanska lastnica celotnega stanovanja, je povedala tedaj izvršitelju. Ne drži, da bi bila pogodba antidatirana. Tako tožnica kot njena hči – dolžnica v izvršilnih postopkih sta prava neuki stranki. Ker A., d.d., ki je urejal vknjižbo etažne lastnine, tožnici in dolžnici ni pojasnil, da so izpolnjeni pogoji za zemljiškoknjižno ureditev, ker sta imeli sklenjeno pogodbo, pa tudi nista vedeli, da je bilo to mogoče in potrebno. V zvezi s tem je bilo predlagano zaslišanje prič in oprava poizvedb pri A., d.d., vendar so bili ti dokazni predlogi zavrnjeni. Po enaki analogiji je stvar upnika, da se ob predlogu za nadaljevanje izvršbe prepriča, ali je stanovanje vknjiženo. Vknjižba je bila izvedena in učinkuje od 3. 5. 2004, kar pomeni, da bi toženka lahko ustrezno postavila svoje zahtevke oziroma uveljavila svoje pravice.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno,

- da je bila sporna nepremičnina 30. 4. 2011 z učinkom od vložitve predloga 3. 5. 2004 vpisana kot posamezni del stavbe št. 30 v stavbi št. 613, k. o. X.,

- da je bil 14. 3. 2011, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi sklepov o izvršbi In 17/2011 z dne 10. 2. 2011 in In 24/2011 z dne 28. 2. 2011 opravljen rubež nepremičnine 14. 3. 2011,

- da sta bili v času rubeža solastnici nepremičnine tožnica in dolžnica I. P. vsaka v ½ deležu,

- da je tožnica postala zemljiškoknjižna lastnica dolžničinega solastninskega deleža 5. 11. 2012,

- da na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med dolžnico in tožnico dne 8. 5. 1998, tožnica ni pridobila lastninske pravice, ampak jo je pridobila šele po izvedenem rubežu.

6. Na podlagi navedenih ugotovitev izpodbijana sodba zavzema stališče, da je tožnica pridobila lastninsko pravico glede sporne nepremičnine (1) kasneje, kot je toženka že pridobila zastavno pravico na podlagi sklepa o izvršbi, in da je zato zahtevek za nedopustnost izvršbe neutemeljen. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je za odločitev o zahtevku pomemben le trenutek zemljiškoknjižnega vpisa prenosa lastninske pravice, se sodba ni opredelila do navedb o obstoju darilne pogodbe z dne 8. 5. 1998 kot oviri za dopustnost izvršbe.

7. V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je utrdilo stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna (2).

8. Upoštevaje navedena stališča je za odločitev v zadevi pomembno, ali je bil z darilno pogodbo, na katero se je sklicevala tožnica, sklenjen tudi razpolagalni posel in je bilo s tem razpolagalno upravičenje preneseno z darovalke na tožnico kot obdarjenko.

9. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je bil podpis darovalke na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen šele po zaznambi sklepa o izvršbi. To bi ob upoštevanju veljavnih pravil, ki določa vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in po katerih je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu predpostavka za njegovo veljavnost (3), pomenilo, da razpolagalni posel ni bil sklenjen pred zaznambo sklepa o izvršbi. Ker je bila pogodba po trditvah tožnice sklenjena v letu 1998, pa so za presojo, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe razpolagalno upravičenje glede spornega solastninskega deleža na nepremičnini preneseno na tožnico, ob upoštevanju prehodne določbe 267. člena SPZ (4) odločilna pravila, ki so urejala veljavnost razpolagalnega pravnega posla pred SPZ. Po tedanjih predpisih overitev podpisa ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla (22. člen Zakona o zemljiški knjigi (5)), niti zakon ni predpisoval tako strogih vsebinskih zahtev glede razpolagalnega posla kot SPZ (6).

10. Ker se izpodbijana sodba zaradi zmotnega materialnopravnega gledišča ni opredelila do vseh trditev, pomembnih za presojo, ali je s sklenitvijo darilne pogodbe prešlo razpolagalno upravičenje z darovalke na tožnico kot obdarjenko, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V obravnavanem primeru ni bilo podlage za spremembo izpodbijane sodbe pred sodiščem druge stopnje. Ker dokazni postopek zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v enem delu še ni bil izveden, bi bili pravdni stranki v takem primeru lahko prikrajšani v pravici do pritožbe. Poleg tega, da bo moralo sodišče v novem sojenju oceniti, ali je bilo s predloženo darilno pogodbo preneseno razpolagalno upravičenje z zemljiškoknjižne (so)lastnice na tožnico, se bo moralo opredeliti tudi do toženkinega ugovora, da je predložena pogodba antidatirana, se pravi, da ni bila sklenjena v času, ki ga zatrjuje tožnica.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(2) Tako odločbe VS RS II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012, II Ips 385/2008 z dne 17. 5. 2012, II Ips 132/2009 z dne 12. 7. 2012 in II Ips 441/2010 z dne 26. 9. 2013.

(3) Člen 23 Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

(4) Določba se glasi: (1) Pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi tudi, če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po tem zakonu. (2) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, se vpis na podlagi tega pravnega naslova izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona.

(5) Tako tudi Plavšak, Frantar, Juhart, Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, GV, Ljubljana, 1998, str. 130.

(6) Tako tudi sklep VSK CDn 8000000087/2011 z dne 22. 11. 2011. Prim. še sodbo VS RS II Ips 877/2008 z dne 25. 10. 2012.