Appeal court allows child support despite pending paternity annulment due to monthly payment nature.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appellant's request to set aside the first-instance decision that had suspended child support proceedings. The appellant argued that the first-instance court should have paused support payments while a separate action sought to annul the father's paternity declaration. The court rejected this, ruling that the father's paternity was already established by a binding registry entry and that support obligations must continue monthly until a final court order annuls that entry.
Legislator headnote
AI generated87. člen ZZZDR; 90. odstavek 1. ZZZDR; 103. in 123. člen ZZZDR; 131.c člen ZZZDR; 20. odstavek 3. ZMatR: A court must order monthly child support payments to continue until a final judicial decision annuls a valid paternity declaration registered in the civil registry, as registry entries remain binding until formally altered by a final court ruling.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi
II. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočno končanega postopka po tožbi toženca zaradi ugotovitve ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da gre za situacijo, ko je predhodno vprašanje očetovstva že rešeno z učinkom pravnomočnosti. Toženec je podal izjavo o priznanju očetovstva in je vpisan kot oče v rojstno matično knjigo. Preživninska obveznost do mladoletnega otroka je mesečna, saj je potrebno tekoče zagotavljati sredstva za normalno življenje in razvoj. Če bi sodišče prekinilo ta postopek bi to pomenilo, da bi bilo lahko breme preživljanja mladoletne tožnice na strani njene zakonite zastopnice še cel čas pravdnega postopka za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva, kar bi lahko pomenilo tudi še nekaj let. To ni smisel določila 131c člena ZZZDR, po katerem se preživnina določa v mesečnem znesku in za naprej. Ker je o vprašanju očetovstva na matičnem področju že odločeno, postopka ni mogoče prekiniti. Obravnavana situacija je enaka situaciji, ko bi bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, pa je bilo v zvezi s tem vprašanjem na matičnem področju vloženo izredno pravno sredstvo. V takšnih primerih ni pogojev za prekinitev postopka.
3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo (87. člen ZZZDR). Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti (prvi odstavek 90. člena ZZZDR). Iz zapisnika o priznanju očetovstva (priloga A75) izhaja, da je toženec priznal, da je oče mladoletne tožnice, njena mati pa se je s tem priznanjem strinjala. Toženčevo očetovstvo mladoletne tožnice je bilo v skladu s 4. členom ZMatR vpisano v matični register o rojstvu (priloga A7). S tem je bilo vprašanje očetovstva mladoletne tožnice v tistem času, ko je toženec podal izjavo o priznanju, rešeno na matičnem področju. Ena od posledic toženčevega očetovstva je tudi obstoj njegove preživninske obveznosti do mladoletne tožnice (103. in 123. člen ZZZDR).
6. Že vpisano dejstvo ali podatek se lahko v matičnem registru spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj (tretji odstavek 20. člena ZMatR). Do tedaj velja vpisano dejstvo ali podatek. Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice zato obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave. Do tedaj velja, da je sodišče dolžno odločiti o obstoječi preživninski obveznosti. Zato pravda II P 2094/2013 (na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva) ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice. Upoštevati je treba tudi, da je preživninska obveznost trajnega značaja, ki se plačuje mesečno vnaprej (131.c člen ZZZDR). Zato v tem postopku ni mogoče odločati o vprašanju toženčevega očetovstva (oziroma o vprašanju ničnosti ali neveljavnosti njegove izjave o priznanju očetovstva) kot o predhodnem vprašanju. Sklicevanje prvega sodišča na odločbo IV Cp 4938/2010 je zmotno, saj se ta odločba nanaša na drugačno dejansko in pravno situacijo. Za prekinitev postopka tako ni razlogov.
7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in četrti odstavek 163. člena ZPP).