Appeal dismissed; court ruled no law mandates specific success calculation, only reasoned justification is required.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision to award 8% of litigation costs to the appellant was upheld. The appellant argued the court incorrectly used land area rather than value to calculate success, claiming expert witness fees should have been treated differently. The court held that no procedural rule dictates a specific method for measuring success, provided the decision is reasoned and verifiable, which the lower court achieved by using the ratio of granted to requested land area.
Legislator headnote
AI generated154. člen ZPP; Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku, bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi v 15-ih dneh povrniti 73,20 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.
[JEDRO]
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da povrne toženi 432,86 EUR stroškov pravdnega postopka, ker je v pravdnem postopku uspela z 8 %.
2. Zoper sklep se iz vseh razlogov pritožuje tožeča stranka, ki primarno predlaga spremembo, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. V obrazložitvi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo drugega odstavka 154. člena ZPP in je delni uspeh tožeče stranke izračunalo na podlagi prisojene površine zemljišča, ne pa glede na vrednost zemljišča. Tudi stroški izvedenca so bili nujno potrebni in bi bili enako visoki, tudi če bi tožeča stranka v postopku v celoti uspela.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi določila prvega odstavka 366a člena ZPP o pritožbi odloča sodnica posameznica.
6. Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti. To je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi storilo in kot kriterij za oceno uspeha v postopku izbralo razmerje med zahtevano in dosojeno površino zemljišča.
7. Ker je sodišče v konkretnem primeru izračunalo, da je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela z 8 %, je skladno s 154. členom ZPP pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka upravičena do 8 % potrebnih stroškov pravdnega postopka, tožena pa do 92 % in jih nato pobotalo. V določilih Zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi posamezne stroške, ki so sicer potrebni za pravdni postopek, sodišče obravnavalo različno, kar pomeni, da ni podlage, da bi o stroških za delo sodnega izvedenca odločilo drugače, kot o ostalih stroških postopka.
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
9. Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Na podlagi istega določila Zakona o pravdnem postopku pa je toženi stranki dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.