Appeal dismissed; court upheld rejection of tax exemption and lawsuit dismissal due to insufficient means.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S prvim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vložen 21. 12. 2012.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da tožnica niti po pozivu tožbe ni popravila tako, da bi postavila določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter opredelila vrednost spora, tožbo zavrglo.

3. Tožnica je v pritožbi zoper prvi sklep navedla, da sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin, še zlasti, ker je upoštevalo presečno premoženjsko stanje na dan izpisa, ki ne odraža dejanskega stanja dohodkov in prihrankov tožnice in njenih družinskih članov. Pri presoji niso bili upoštevani odhodki, ki bremenijo družino, niti dejstvo, da so depoziti na otrokovih računih le izposojeni. Od maja 2010 je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in od marca 2011 ne prejema več nadomestila in nima stalnih mesečnih prihodkov, mesečno pa plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje (28,50 EUR) ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (190 EUR).

Edini vir dohodka v lanskem letu so bile obresti od bančnih depozitov, ki so bile nad zneskom 1.000 EUR obdavčene, kar v seštevku prihodkov ni bilo odšteto. Ves preostali vir dohodkov gre za pokritje prej navedenih stroškov, ki jih plačuje državi. Ker sta obe vozili v dnevni uporabi (mož je zaposlen izven Ljubljane, otroka pa je treba voziti v šolo in na obšolske dejavnosti), ju ni mogoče prodati, strošek za njuno vzdrževanje pa znaša letno 2 x 4.000 EUR. Tržna vrednost delnic K. je ta čas globoko pod nakupno vrednostjo in jih ni gospodarno prodajati.

Zaradi zamud in nerešenega spora zaradi stanovanja že dlje časa živijo na dveh lokacijah, kar pomeni dvojne vzdrževalne stroške od 150 do 200 EUR mesečno. Vzdrževalni stroški nedokončanega stanovanja brez sanitarij znašajo na letni ravni 2.000 EUR, kar vse so stroški, ki jih ni mogoče odložiti ali se jim izogniti. Stroški šolske prehrane znašajo mesečno 2 x 100 EUR. Dohodnina kljub vzdrževanim članom znaša 1.500 EUR. Ker sta oba otroka prepoznana kot nadarjena in si samo z eno plačo ne bi mogla privoščiti dodatnega izobraževanja, so jima stari starši namenili "štipendijo" v obliki neobdavčenih letnih obresti, tako da so jima nakazali na račun po 50.000 EUR (česar do 18. leta brez odobritve socialnega skrbstva) ni mogoče koristiti), obresti v višini 990 EUR pa se porabijo za plačevanje izobraževanja.

Ker starša s tem ne moreta razpolagati, se ti dohodki ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Po poplačilu glavnih stroškov ostane od moževe plače med 300 in 350 EUR mesečno, kar pomeni 10 EUR na dan za preživetje. Ocenjena sodna taksa v višini 93 EUR je občutno nižja, kot bi bila dejansko odmerjena, in si ga kljub temu, da gre za enkraten znesek, ne more privoščiti, ker ji sicer ne bi ostalo za vsakodnevno hrano. Poleg tega je treba upoštevati še odvetniške stroške, v zvezi s katerimi je ponovno zaprosila za brezplačno pravno pomoč, potem ko je bila prva prošnja zaradi proceduralnih napak zavrnjena.

4. Tožnica je v pritožbi zoper drugi sklep navedla, da brez oprostitve plačila sodnih taks in odobritve brezplačne pravne pomoči zaradi obsežnosti, zahtevnosti in specifičnosti tožbe ne more sama dopolniti. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks se je pritožila, prosila pa je tudi za brezplačno pravno pomoč. Pritožbeni organ naj upošteva, da je bil sklep o zavrženju tožbe izdan izključno zaradi neutemeljene zavrnitve predloga za taksno oprostitev. S pričakovano pozitivno rešitvijo brezplačne pravne pomoči bi nastali pogoji za najem odvetnika in dopolnitev tožbe. Predlaga, naj sodišče počaka na odločbo brezplačne pravne pomoči. Pritožbi naj ugodi in tako omogoči nadaljevanje tožbe proti tožencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da so pritožnica in njeni družinski člani zapadli v položaj, iz katerega se brez rešitve te tožbe ne morejo rešiti, ponovne tožbe pa zaradi zapadlosti enoletnega roka po primopredaji ne bi mogli več vložiti.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede sklepa o zavrženju tožbe

6. Kot je bilo tožnici pojasnjeno že v pozivu k dopolnitvi tožbe, Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 108. členu določa obvezne sestavine tožbe, med njimi pa so tudi določen zahtevek glede glavne stvari. Tako mora tožnik navesti ime in prebivališče oziroma sedež tožene stranke, postaviti določen zahtevek, navesti dejstva, ki tak zahtevek utemeljujejo, in dokaze, ki naj bi potrdili obstoj navedenih dejstev. Te zahteve veljajo enako za vse, ki želijo doseči izvedbo pravdnega postopka za varstvo svojih pravic.

7. V pozivu k popravi tožbe je sodišče natančno navedlo, katere so pomanjkljivosti vloge, in kaj mora vsebovati tožba, da bi bila sposobna za obravnavanje. Na tožničino prošnjo, ki je prosila tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bil s sklepom z dne 18. 6. 2012 rok za popravo podaljšan za 30 dni od prejema odločitve o dodeljeni brezplačni pravni pomoči. Po zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči – ta je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da je prosilka navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine – je bila tožnica s sklepom z dne 23. 11. 2012 ponovno pozvana k popravi tožbe v roku 30 dni. Ker tožnica tožbe ni popravila tako, da bi postavila določen zahtevek in pravilno opredelila vrednost spornega predmeta, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

8. Pritožba niti ne oporeka stališču izpodbijanega sklepa o nepopolnosti tožbe, pritožbeni očitki pa ne morejo utemeljevati drugačne odločitve. Tožnici je bila dana možnost, da pridobi brezplačno pravno pomoč, a je bila prošnja zavrnjena iz razlogov na njeni strani. Dan ji je bil tudi zadosten čas (od vložitve tožbe do izdaje izpodbijanega sklepa je poteklo več kot leto dni in tudi po zavrnitvi predloga za odobritev brezplačne pravne pomoči ji je bil dan nov tridesetdnevni rok za popravo tožbe), da bi si mogla poiskati pravno pomoč, vsaj za ustrezno popravo tožbe.

Glede sklepa o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev

9. V skladu z 11. členom ZST-1 sodišče ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem mora upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Izpodbijani sklep se je tako utemeljeno oprl na določbe ZSVarPre, ki v primeru določenih denarnih prihrankov izključujejo pravico do denarne socialne pomoči.

10. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost zaključka izpodbijanega sklepa, da premoženjsko stanje tožnice in njenih družinskih članov ni takšno, da ne bi zmogla plačila sodne takse (93 EUR), ne da bi bila občutno zmanjšana njihova sredstva za preživljanje. Tudi ob upoštevanju dolžnega plačila davka ugotovitve izpodbijanega sklepa o dohodkih družine ne utemeljujejo odločitve o oprostitvi plačila sodne takse. Obsežne pritožbene navedbe o izdatkih gospodinjstva ne morejo vplivati na ugotovitve o premoženjskem stanju družine, odločilne z vidika 11. člena ZST-1. Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen revnim, niti pritožbene navedbe niti ugotovljeno premoženjsko stanje pa ne utemeljujejo sklepa, da tožnica sodi v to skupino.

11. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje tožničini pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).