Late inheritance appeal dismissed; plaintiff failed to justify exception despite being sole heir.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's late appeal against the first-instance inheritance judgment. The appellant, the sole heir, argued she did not receive funds and thus should not pay court fees, but failed to explain why the delay was justified. The court ruled that exceptions for untimely appeals must be interpreted restrictively and require specific justification, which the appellant did not provide.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 173. člena ZD; tretji odstavek 352. člena ZPP: Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva nepravočasno pritožbo le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb in pritožnik izkazuje specifične razloge za izjemo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spadajo v zapuščino sredstva na srebrnem računu zapustnice pri N., d.d., in za zakonito dedinjo razglasilo zapustničino hčerko N. Z., do celotne zapuščine.
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje dedinja N. Z., ki v laični pritožbi ne navaja posebej pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da ni prejela denarja, ki naj bi bil ob smrti zapustnice na njenem računu. Do računa ni imela dostopa. Domneva, da je denar ob zapustničini smrti dvignil z njenega računa njen oče, saj naj bi bil pooblaščen za dvig, z denarjem pa naj bi pokril pogrebne stroške. Ob materini smrti ni bila edina dedinja, saj je bil dedič tudi njen oče D. P. Zato bi si zapuščino po materi delila z očetom. Ob materini smrti ji ne bi pripadala zapuščina v tem znesku (5.426,54 EUR), zapuščine pa tudi ni prejela. Zato ni dolžna plačati sodne takse.
3. Pritožba je prepozna.
4. Sklep o dedovanju je bil vročen dedinji 10. 5. 2013, in sicer s fikcijo vročitve (142. člen ZPP). Zadnji dan 15-dnevnega pritožbenega roka je bil 27. 5. 2013, dedinja pa je vložila pritožbo 8. 6. 2013, po poteku pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo njeno pritožbo kot prepozno (352. člen ZPP).
5. Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje (tretji odstavek 173. člena ZD). To izjemo je treba razlagati restriktivno. V primeru nepravočasne pritožbe mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo (sklep II Ips 554/2006). Dedinja tega ni pojasnila. Prvo sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo tudi, da je bilo stanje na zapustničinem računu na dan njene smrti 5.426,54 EUR in da znaša sodna taksa za zapuščinski postopek 216,00 EUR. Ker je bila pritožnica edina dedinja po zapustnici (glede na to, da je njen oče oziroma zapustničin mož umrl 4. 11. 2011), je morala vedeti, da je plačilo takse njeno breme. Zato je imela možnost, da bi že v pravočasni pritožbi podala trditve in predlagala dokaze, ki se nanašajo na ugotovitev obsega in vrednosti zapuščine. Zato ni bilo razlogov za vsebinsko obravnavanje prepozne pritožbe.