Supreme Court dismisses appeal request as no significant legal issue requires uniform application of law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's request for permission to appeal the second instance court's partial reversal of the first instance judgment. The defendant argued that the appellate court committed a fundamental procedural error by altering its evidence assessment without a hearing and inconsistently applied legal standards regarding the defendant's liability for the plaintiff's fall. The court found that the conditions for allowing an appeal under the Civil Procedure Act were not met, as the case did not present a significant legal issue requiring uniform application of law.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 367a. člen ZPP; Vrhovno sodišče dopusti revizijo le, če je odločitev o pravnem vprašanju pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje
je tožbeni zahtevek za plačilo 9.563,99 EUR zavrnilo v celoti in odločilo o pravdnih stroških. Obrazložilo je, da nista podani ne objektivna in ne krivdna odškodninska odgovornost.
2. Sodišče druge stopnje je delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in izdalo vmesno sodbo ter sklep, s katerima je odločilo, da je toženka krivdno odgovorna za 60 % škode, ki jo je utrpel tožnik, v preostalem delu pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, glede višine škode, zamudnih obresti in stroškov pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3. Zoper vmesno sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga
predlog za dopustitev revizije iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Postavlja naslednja vprašanja: (1) ali ima opustitev toženke za posledico njeno krivdno odškodninsko odgovornost; (2) ali je nastanek škode posledica opustitve toženke (vprašanje vzročne zveze) ter s tem vprašanje obstoja naravne vzročne zveze med škodnim dejstvom in škodno posledico; (3) ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je brez oprave naroka sprejelo drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov kot sodišče prve stopnje; (4) ali sodišče v razlogih svoje odločitve prihaja samo s sabo v nasprotje. Navaja, da sta sodna praksa in teorija neenotni o vprašanju, kdaj imajo opustitve znak nedopustnega ravnanja. Meni, da je pri vzročni zvezi pri opustitvah pomemben smisel in namen dolžnega ravnanja (II Ips
842/2008) in da življenjske izkušnje pokažejo, ali je določeno ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari (II Ips 217/1997). Sodišču druge stopnje očita tudi, da je nedovoljeno spremenilo dokazno oceno. Tako je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bil opis tožnikovega sestopa življenjsko sprejemljiv, sodišče druge stopnje pa, da sestop tožnika odstopa od pravilnega načina sestopa s tovornjaka. Nasprotja v dokazni oceni pa se po njenem mnenju pokažejo tudi glede vprašanja, ali je tožnik poznal pravilen način sestopa s tovornjaka, glede česar je iz sodbe sodišča druge stopnje mogoč zaključek, da tožnik pravilnega načina sestopa ni poznal, kar pa je sodišče druge stopnje v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje ugotovilo samo na podlagi dokaznega postopka sodišča prve stopnje brez oprave naroka. Sodišču druge stopnje tudi očita, da je njegova obrazložitev sama s sabo v nasprotju, ko na eni strani govori, da je šlo pri sestopu za enostavno vsakdanje opravilo in da zimske razmere sestopa niso mogle spremeniti v nevarno dejavnost, po drugi strani pa, da bi morala toženka poučiti tožnika in mu prikazati pravilen način sestopa s tovornjaka, kljub prej navedenemu, da je šlo pri tem za enostavno vsakdanje opravilo. Meni, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča, pri tem pa se sklicuje na odločitve v zadevah (II Ips 224/2011, II Ips 279/2006, II Ips 454/2003, VIII Ips 33/2004, VIII Ips 140/2002, VSL II Cp 755/2012, VSL II Cp 4452/2008).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).