Supreme Court dismisses appeal request for leave of review due to non-compliance with ZPP Art. 367a conditions.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se tožniku v dedni delež po pokojnem očetu P. K. ne všteva ½ stanovanja v 1. nadstropju ...

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Štelo je, da gre v zadevi za reševanje dejanskega vprašanja, ali je bilo v letu 1970, ko je bila ob razvezi tožnikovih staršev sklenjena poravnava, sporno stanovanje last njegovih staršev ali pa v družbeni lastnini. Pritrdilo je dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je šlo v tej zadevi za stanovanje, na katerem sta imela tožnikova starša lastninsko pravico. Pritožbene trditve o skupni lastnini in omejitvah v zvezi z razpolaganjem je zavrnilo s pojasnilom, da je razveza zakonske zveze in ureditev njunih medsebojnih premoženjskih razmerij tipičen primer razdružitve skupnega premoženja. Zavrnilo je tudi tožnikove procesne ugovore glede zatrjevanih kršitev razpravnega načela, dokazovanja negativnih dejstev, neopredelitve sodišča prve stopnje do trditev o ničnosti prenosa lastninske pravice in pomanjkljivosti dokazne ocene tožnikove izpovedbe.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja dve pomembni pravni vprašanji, in sicer: (1) ali je mogoče ½ stanovanja še podariti, če se ob razvezi skupno premoženje deli in odsvojitelju pripade ½, ki jo nato prepusti bivši ženi, v zvezi s katerim zatrjuje tudi odstop od sodne prakse; (2 ) ali gre za darilo, če je predmet darila šele treba odplačati, pri čemer 533. člen OZ jasno določa, da je darilna pogodba neodplačna. Navaja tudi, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker sploh ni uporabilo materialnega prava, saj ni navedlo niti predpisa, kaj šele določb, na katere je oprlo svojo odločitev. Nadalje mu očita, da se ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, in sicer glede vprašanja, ali je tožnikov oče razpolagal s pravicami, ki jih ni imel; glede njegove izpovedi o sodni poravnavi kot dokazu o lastništvu stanovanja in glede plačevanja stanarine (to kršitev očita tudi sodišču prve stopnje); glede njegove trditve, da mu je naloženo dokazovanje negativnega dejstva; glede očitka kršitve razpravnega načela, ker se je sodišče prve stopnje spustilo v presojo tožnikove trditve, da oče lastninske pravice nanj ni mogel prenesti tudi zato, ker v zemljiški knjigi ni bil nikoli vpisan kot lastnik, ki je toženci niso prerekali. V zvezi z navedenimi procesnimi kršitvami in zatrjevanim odstopom od sodne prakse uveljavlja tudi poseg v ustavne pravice, in sicer iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS. Meni namreč, da odločitev sodišča druge stopnje ni utemeljena s pravnimi argumenti in je zato arbitrarna, da odstopa od sodne prakse ter da sodišče druge stopnje o njegovi pritožbi vsebinsko sploh ni odločalo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).