Supreme Court dismisses appeal application due to failure to value the contested part of the final judgment.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker predlagatelj ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki prav tako ne izhaja iz priloženih sodb sodišč nižjih stopenj, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta v tej pravdi od toženca (soseda v istem objektu) zahtevala, da:

- opusti izvajanje del na objektu;

- odstrani vse gradbene posege in nedovoljene spremembe na objektu, ki jih je izvedel brez soglasja ostalih etažnih lastnikov;

- odstrani gradbene posege na objektu, ki pomenijo škodno nevarnost, in

- jima plača 3.925,00 EUR (odškodnina v zvezi s sanacijo in nemožnostjo uporabe stanovanja tožnikov). Za primer, če bi sodišče zavrnilo odstranitvena zahtevka (druga in tretja alineja), sta postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo 17.925,00 EUR. Iz tožbe izhaja, da gre za podrejeno vtoževano odškodnino zaradi manjvrednosti objekta (14.000,00 EUR), presežni znesek (3.925,00 EUR) pa je vsebovan v že omenjenem odškodninskem zahtevku (četrta alineja).

2. V prvem sojenju je sodišče prve stopnje vse zahtevke zavrnilo. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo glede zavrnitve odškodninskih zahtevkov (odstranitev posegov, ki pomenijo škodno nevarnost, in plačilo 3.925,00 EUR ter 17.925,00 EUR), sicer pa jo je razveljavilo in zadevo v tem delu (glede opustitvenega zahtevka in preostalega odstranitvenega zahtevka – prva in druga alineja prejšnje točke obrazložitve) vrnilo v novo sojenje.

3. V drugem sojenju je sodišče prve stopnje znova izdalo zavrnilno sodbo, saj tožnika nista dokazala poslabšanja njunega posameznega dela ali skupnih delov stavbe. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevkoma za opustitev izvajanja del na objektu in odstranitev vseh gradbenih posegov ter nedovoljenih sprememb na objektu, ki so bila izvedena brez soglasja ostalih etažnih lastnikov. Kot je pojasnilo, je toženec s spornimi deli posegel tudi v skupne dele stanovanjskega objekta, zato bi moral pridobiti soglasje etažnih lastnikov, česar pa ni storil.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi neobstoja sodne prakse o vprašanju, ali mora etažni lastnik pridobiti soglasje drugih etažnih lastnikov za poseg na svojem posameznem delu oziroma na skupnih delih stavbe, ki ne poslabša drugih posameznih delov oziroma skupnih delov stavbe, in ali je v takšnem primeru potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov ali zadošča soglasje tistih, katerih solastninski deleži na skupnih delih presegajo ½. Meni, da se omenjeno soglasje zahteva le, če poseg povzroči tako poslabšanje drugih posameznih ali skupnih delov stavbe kot tudi spremembo zunanjega videza stavbe, in se sklicuje na določbe prvega odstavka 122. člena Stvarnopravnega zakonika in prvega ter drugega odstavka 15. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Ker je bilo ugotovljeno, da posegi v konkretnem primeru ne pomenijo poslabšanja drugih delov stavbe, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Teh razlogov pa ni upoštevalo pritožbeno sodišče, ki je tožbenemu zahtevku zmotno ugodilo. V nadaljevanju predloga meni, da obravnavani tožbeni zahtevek ni dovolj določen („brez soglasja ostalih solastnikov“), pri čemer opozarja, da sodne prakse ni tudi glede formulacije zahtevka v podobnih primerih. Navaja nekaj primerov iz sodne prakse glede opredeljenosti zahtevka. Predvsem ga moti, da tožnika nista (poimensko) navedla solastnikov objekta, soglasja katerih bi moral toženec pridobiti, poleg tega pa sta neustrezno uporabila termin solastniki, saj gre za etažno lastnino. Tožnika prav tako nista opredelila, kakšna soglasja naj bi solastniki podali. Zahtevek vsebuje številke zemljiškoknjižnih vložkov, ki so bili z informatizacijo zemljiške knjige ukinjeni. Zahtevo po ustrezni določnosti zahtevka v konkretnem primeru utemeljuje še z določbo tretjega odstavka 15. člena SZ-1. V zvezi z navedenim predlaga dopustitev revizije tudi glede vprašanja, ali mora etažni lastnik v tožbi zoper drugega etažnega lastnika, ki ni pridobil soglasja za izvedbo posega, poimensko navesti etažne lastnike, katerih soglasje se zahteva, in vsebino takšnega soglasja.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Vlagatelj (izrednega) pravnega sredstva je dolžan izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost. Med drugim mora pravilno označiti in ustrezno utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč (ob drugih zakonskih pogojih) mogoče dopustiti le, če omenjena vrednost presega 2.000,00 EUR in ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7. Tega bremena toženec ni zmogel. V predlogu ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki obsega ugoditev opustitvenemu in (preostalemu) odstranitvenemu zahtevku. Vrednost spornega predmeta, ki jo razkrivata priloženi sodbi sodišč nižjih stopenj (17.925,00 EUR), ni ustrezna, saj se na izpodbijano odločitev ne nanaša. To vrednost sta po navedbah predlagatelja označila tožnika ob vložitvi tožbe (priloga A2), ki pa je ob tej priložnosti nista podrobneje utemeljila oziroma diferencirala. Iz predlogu priloženih listin izhaja, da gre za vsoto zneska odškodnine v zvezi s sanacijo in nemožnostjo uporabe stanovanja (3.925,00 EUR) in zneska odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti objekta, ki sta ga zahtevala v primeru neuspeha z odstranitvenima zahtevkoma (14.000,00 EUR). Omenjena vrednost spornega predmeta se torej nanaša na zahtevke, ki so bili pravnomočno zavrnjeni že v prejšnjem sojenju in zato niso predmet izpodbijane sodbe. Ta vsebuje le odločitev o nedenarnih zahtevkih z drugačno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP), ki ju nobena od strank ni vrednostno opredelila. Posledica odsotnosti ustrezne navedbe vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je nedovoljenost predloga za dopustitev revizije.(1)

8. Ker obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in mnoge druge.