Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
sodba II U 284/2013 ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.284.2013 AI generated

Administrative court dismisses appeal against refusal of insolvency administrator license due to prior revocation.

Case Number sodba II U 284/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the Minister of Justice's refusal to issue a license for an insolvency administrator. The plaintiff argued that the prior revocation of their license was illegal and that the law should be interpreted more leniently than for lawyers or judges. The court rejected this, ruling that the specific statutory provision allowing refusal upon prior revocation is clear, the prior revocation was legally confirmed, and other professional laws do not apply to this specific administrative procedure.

Legislator headnote

AI generated

2. točka 4. odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; If a license for an insolvency administrator has already been revoked, the competent minister must refuse a new application, and this statutory bar prevails over arguments regarding the severity of sanctions compared to other professions.

Keywords

AI generated
insolvency administrator license prior revocation bar administrative appeal dismissal statutory refusal ground professional qualification law

Cited Legislation

AI generated
2. točka 4. odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
1. točka 1. odstavka 109. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Zakon o upravnem sporu

Cited Case Law

AI generated
sodba št. II U 316/2011-22
sklep Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 15/2013
AI generated
VSRS Sklep X Ips 64/2021
Supreme Court allows appeal, quashing lower court for failing to hold main hearing without explicit constitutional justification.
VSRS Sklep X DoR 37/2021-3
Supreme Court allows partial review regarding administrative court's failure to hold main hearing and lack of reasons.
UPRS Sodba IV U 147/2018-15
Court dismisses appeal against revocation of insolvency administrator license due to loss of public trust.
VSRS Sklep I Up 141/2024
Appeal dismissed; mere non-appointment as administrator does not constitute irreparable harm under ZUS-1. The court rejected the request for a provisional order because the plaintiff failed to prove specific, irreparable damage beyond the mere fact of not being appointed administrator in new insolvency proceedings. The Supreme Court held that without concrete evidence of material or non-material harm resulting from this circumstance, the requirement for 'hard-to-repair harm' under Article 32 of the ZUS-1 cannot be met, thus upholding the first-instance court's decision to deny the provisional measure. The ruling emphasizes that the burden of proof lies with the applicant to demonstrate specific consequences and provide relevant evidence, rejecting vague claims about loss of professional status or future earnings as insufficient grounds for interim relief. Consequently, the appeal was dismissed, and the first-instance decision was confirmed, with the appellant bearing the costs of the appeal proceedings.
UPRS Sodba IV U 181/2021-48
Administrative court dismisses appeal against revocation of insolvency administrator's license due to loss of public trust.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je minister za pravosodje zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju s sklicevanjem na 2. točko četrtega odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ta namreč določa, da minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. To dovoljenje je bilo tožniku na podlagi 1. točke prvega odstavka 109. člena ZFPPIPP že odvzeto z odločbo, št. 705-239/2008-30 z dne 27. 6. 2011, zato je minister tožnikovo vlogo zavrnil.

Tožnik se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja. Po njegovem mnenju uporaba citirane določbe 108. člena ZFPPIPP pomeni poseg v zakonito pridobljeno pravico tožeče stranke in nezakonitost izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da mu je bilo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja z odločbo št. 705-239/2008-30 z dne 27. 6. 2011 odvzeto nezakonito. Določila ZFPPIPP primerja z določbami Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi. Položaj sodnika ali odvetnika je po njegovem mnenju pomembnejši od funkcije stečajnega upravitelja, pa v zakonih, ki urejata njun položaj, ni tako hudih sankcij. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in navaja, da je bila le-ta sprejeta na podlagi 2. točke četrtega odstavka 108. člena ZFPPIPP. Odločba o odvzemu dovoljenja tožniku je bila potrjena tudi na Upravnem sodišču RS s sodbo št. II U 316/2011-22 z dne 7. 11. 2012, revizijo zoper to sodbo pa je Vrhovno sodišče RS zavrglo. Tožena stranka še navaja, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi. ZFPPIPP ne predpisuje smiselne uporabe kateregakoli drugega zakonskega predpisa v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Določba ZFPPIPP, na kateri je bila sprejeta odločitev, je jasna in na tej podlagi je bila sprejeta tudi izpodbijana odločitev.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

ZFPPIPP je bil sicer v času od izdaje izpodbijane odločbe spremenjen, določba 2. točke četrtega odstavka 108. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana odločitev, pa je ostala nespremenjena. Ta določa, da minister pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, če je bilo vlagatelju zahteve dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja že odvzeto. V predmetni zadevi navedeno dejstvo ni sporno. Tožniku je bilo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja odvzeto z odločbo št. 705-23972008-30 z dne 27. 6. 2011. Takšno odločitev je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru s sodbo št. II U 316/2011-22 z dne 7. 11. 2012, revizija zoper to sodbo pa je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 15/2013 z dne 13. 2. 2013 zavržena. Odločitev o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja je torej pravnomočna, na tej dejanski podlagi pa je bila ob navedeni materialnopravni podlagi tudi pravilno sprejeta izpodbijana odločitev.

Tožnik tudi z navedbami v tožbi, v kateri se sklicuje na določila Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi, ne more omajati pravilnosti izpodbijane odločitve. Pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije določa ZFPPIPP, določbe Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi pa na to ne vplivajo.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.