Legal aid denied due to property exceeding 13,780 EUR threshold under ZSVarPre Article 27.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ker ima tožnik premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ima v lasti nepremičnino, v kateri ne živi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s kazensko zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. IK 7976/2013. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjevati finančni in objektivni pogoj po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Finančni pogoj se nanaša na višino prejemkov prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi na višino prihrankov oz. premoženja prosilca in njegovih družinskih članov. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja podrobneje ureja Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Pri tem se brezplačna pravna pomoč ne dodeli osebi, ki ima prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. Na podlagi uradnih evidenc je tožena stranka ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnega premoženja – stavbe, ki leži na parc. št. 603/1 k.o. ... Tožnik v navedeni nepremičnini ne živi, vrednost nepremičnine pa znaša 74.783,00 EUR. Vrednost tožnikove nepremičnine torej presega premoženjski cenzus po določbi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR. Nepremičnina je sicer obremenjena s hipoteko, kar pa ne vpliva na postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Tožnik v laični tožbi navaja, da nima prihodkov, zato je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki pa mu je sodišče ni odobrilo. Pri tem se sodišče sklicuje na nek minimalni dohodek, ki bi naj zadoščal za preživetje, ob tem pa mora vzdrževati še hišo in mlajšega sina. V hiši živi tudi starejši sin z družino, ki nima zaposlitve. Premoženje – dediščina, katero omenja sodišče, je pod hipoteko in z njim ne more razpolagati, zato tega ni mogoče šteti kot prihranek ali premoženje. Do konca meseca marca še bo prejemal minimalno nadomestilo plače v višini 297,00 EUR, s tem pa ne more preživeti, vzdrževati hiše in plačati odvetnika. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre ter katerega vrednost dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec prejema dohodke, ki so manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (530,44 EUR), ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik lastnik nepremičnine – stanovanjske stavbe, ki leži na parc. št. 603/1 k.o. ..., na naslovu ..., katere vrednost znaša 74.783,00 EUR ter da tožnik v njej ne živi. Tako ugotovljenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija in glede tega ničesar ne navaja drugače. Glede na to, da ima tožnik premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, kot je pravilno ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi, saj gre v konkretnem primeru za nepremičnino, v kateri tožnik ne živi, zato se upošteva celotna vrednost nepremičnine. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da tožnik premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.

Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipoteko, zaradi česar tožnik ne more z njo razpolagati. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima (torej, da je lastnik) premoženje. Prav tako v obravnavanem primeru ni upošteven ugovor, da ima nadomestilo plače le do konca meseca marca, saj je bila vloga zavrnjena iz razloga, ker je lastnik premoženja, katerega vrednost presega predpisani cenzus.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).