Appeal partially allowed; court delays court fee payment due to blocked bank accounts and lack of cash.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se plačilo sodne takse za pritožbo v višini 10,00 EUR, odloži do odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno oprostilo plačilo sodne takse za pritožbo prvotoženo stranko. Stranka bi morala za vloženo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje plačati sodno takso v višini 20,00 EUR, sodišče pa je prvotoženi stranki naložilo plačilo sodne takse v znesku 10,00 EUR. Sodišče je ocenilo, da bo stranka zmogla plačilo sodne takse v navedeni višini.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje prvotožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je prvotožena stranka, dne 17. 10. 2013, sodišču predložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 in dokazila. ZST-1 v 11. členu določa, da sodišče oprosti plačila sodne takse stranko v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotavljalo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja prvotožene stranke in je zato tudi nepravilno uporabilo določbe ZST-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so neporavnane obveznosti prvotožene stranke višje od stanja na računu in da ima prvotožena stranka blokirane vse tekoče račune, kljub temu pa je presodilo, da bo zmogla plačati takse v višini 10,00 EUR. Navedeni zaključek sodišča pa je nesmiseln in v nasprotju z življenjsko logiko, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in predlaga, da sodišče o predlogu prvotožene stranke ponovno odloči, tako da jo v celoti oprosti plačila sodne takse.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 do 63/2013) v 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila takse v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prispevke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prvem odstavku tega člena, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom, v celotnem znesku, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdalje do izdaje odločbe. Določbe se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celote takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Sodišče prve stopnje je le delno upoštevalo tako premoženjsko, finančno kot tudi likvidnostno stanje prvotožene stranke, ki je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da posluje z izgubo in ima blokirana transakcijska računa ter neporavnane obveznosti, ki so višje od stanja na tekočem računu.

Načeloma se je sicer mogoče strinjati s presojo sodišča prve stopnje, da prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje in da transakcijskih računov nima zaprtih ter bi zato zmogla plačilo sodne takse v znesku 10,00 EUR, vendar po presoji pritožbenega sodišča, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka sodne takse ni zmožna poravnati takoj. Potrebno je namreč upoštevati, da morajo v skladu s 36. členom Zakona o davčnem postopku (ZDAVP-2) pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.

Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. V skladu s 23.a členom Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, v primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na TRR pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420,00 EUR, vendar pa v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 5. alineo 353. člena ZPP pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 prvotoženi stranki dovolilo odlog plačila sodne takse za pritožbo do odločitve pritožbenega sodišča.