Appeal dismissed: Written warning before dismissal lacks independent legal protection as a procedural prerequisite for wrongful dismissal proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appeal, upholding the first-instance court's decision to dismiss the employee's claim against a written warning issued prior to termination. The employee argued that the warning constituted an independent accusation requiring separate judicial protection under labor law, but the court found this stance overly formalistic. The court ruled that a written warning serves merely as a procedural prerequisite in wrongful dismissal cases, meaning its legality is only examined when the subsequent dismissal is challenged.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih (ZDR-1); Pisno opozorilo pred odpovedjo nima samostojnega pravnega varstva, saj je le predpostavka v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pisno opozorilo pred odpovedjo nima samostojnega pravnega varstva, ker je le predpostavka v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če do tega kasneje pride. Šele v primeru, ko delavec pred sodiščem prve stopnje izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sodišče na podlagi ugovorov delavca poleg redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja tudi zakonitost in obstoj utemeljenih razlogov za izdajo opozorila.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 26. 9. 2013.
Zoper sklep se pritožuje z laično pritožbo tožnik zaradi napačne uporabe materialnega in procesnega prava. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nima samostojnega pravnega varstva, ampak je procesna predpostavka v postopku redne odpovedi, preozko in pretirano formalistično. Pisno opozorilo namreč vsebuje tudi “obtožbo“, da je delavec kršil delovno obveznost, takšnih obtožb pa delavec, če so neutemeljene, ni dolžan trpeti, saj so lahko čisto navadno šikaniranje. Delavec ima namreč po 46. in 47. členu ZDR pravico do varstva svoje osebnostne integritete in dostojanstva pri delu. Zaradi navedenega tožena stranka (pravilno: tožeča stranka) zahteva sodno varstvo pred neutemeljenim obtoževanjem na račun njegovega dela s strani delodajalca v vsakem primeru in tudi povsem neodvisno od določbe 85. člena ZDR. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tako materialno pravno pravilna.
Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za odpravo opozorila pred redno odpovedjo štelo kot tožbo in jo zavrglo, saj to pisno opozorilo nima samostojnega pravnega varstva, ker je le predpostavka v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če do tega kasneje pride. Šele v primeru, ko delavec pred sodiščem prve stopnje izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sodišče na podlagi ugovorov delavca poleg redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja tudi zakonitost in obstoj utemeljenih razlogov za izdajo opozorila.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je ta povsem v skladu z obstoječo sodno prakso (npr.: sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 227/2005 z dne 8. 11. 2005 in opr. št. VIII Ips 294/2005 z dne 6. 12. 2005). V skladu s 1. odstavkom 360. člena ZPP pritožbeno sodišče odgovarja le na pritožbene navedbe, ki bi lahko bile odločilnega pomena.
Stališče sodišča prve stopnje ni niti ozko niti formalistično. Delavec ima namreč v postopku preizkusa zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi možnost izpodbijati utemeljenost in zakonitost opozorila in če to ni utemeljeno, je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. V kolikor pa delavec meni, da delodajalec krši njegove pravice iz poglavja Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) členi od 46 do 48, pa lahko zoper njega vloži odškodninsko tožbo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. alinea 365. člena ZPP).
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.