Appeal allowed: Court quashed first-instance costs award because legal proceedings had not yet commenced.

Pritožbi se ugodi in se 2. točka sklepa spremeni tako, da se zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je takoj po vložitvi tožbe to umaknil, tako da se pravda še ni začela, saj se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki, kot to določa 189. člen ZPP. Zato ni mogel nastati primer, da bi bila tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je umik tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 485,93 EUR, na račun pooblaščenca odvetnika A.A., št. ... pri banki B. d.d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev (8 dni), pod izvršbo (II. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških in navaja, da je pri tožniku prišlo do zapleta zaradi njegovega pomanjkanja dokazil o bolniškem staležu. Tožena stranka je preverjala bolniški stalež tožnika in ugotovila, da ni dokumentov, ki bi kazali, da je imel tožnik bolniški stalež. Tožnik je lagal, saj je on dobil odločbo ZZZS in vložil tožbo preko odvetnika, potem ko mu je osebni zdravnik izdal bolniški list za nazaj. Delavec ni bil oškodovan. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev o stroških spremeni tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, ker se ni držal zakonskih določil in ni dostavil potrebnih listin in je namerno zavajal sodišče.

Tožnik je sodišču posredoval vlogo z naslovom: „Meni neznana tožba“. Navedel je, da z vložitvijo tožbe ni soglašal. Do neljubega dogodka je prišlo zaradi neopravičene odjave iz delovnega razmerja s strani tožene stranke. Ko se je s toženo stranko dogovoril za prijavo se je odpravil v pisarno odvetnika A.A. in mu povedal, da ne bo tožil, ker je zadevo uredil sam. Delodajalec ni izplačeval plače po pogodbi, ni izplačeval regresa, ni plačeval prispevkov. Odvetnik je vložil tožbo samo, da bi nekaj zaslužil. Direktor tožene stranke mu je grozil, vendar takrat ni imel s seboj telefona, da bi podal prijavo na Policijo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščeni odvetnik tožnika sodišču poslal odgovor na dopis tožnika in navedel, da je tožnik prišel v njihovo odvetniško pisarno z napotnico, izdano s strani pooblaščene sekretarke Sindikata C. OO D.. Ob tej priliki je pojasnil, da ga je tožena stranka odjavila in da je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tedaj je podpisal pooblastilo za vložitev tožbe, tožba pa je bila zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prednostna in tako je odvetnik moral hitro vložiti tožbo. Tožena stranka je tožnika ponovno prijavila, zato je odpadel razlog za tožbo, še istega dne je odvetnik umaknil tožbo, predlagal pa je tudi, da sodišče odloči o stroških. Od tožnika kot člana sindikata odvetnik ni zahteval plačila nastalih stroškov, niti tožniku ni bil poslan noben račun.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o stroških postopka, kjer je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 485,93 EUR utemeljilo, da je odločalo po uspehu v pravdi. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo 11. 10. 2013, pri čemer je 14. 10. 2013 podal umik tožbe. V nadaljevanju je sodišče 11. 12. 2013 izdalo sklep o ustavitvi postopka. Sodišče toženi stranki niti še ni poslalo tožbe v odgovor, tako da se pravda niti še ni začela, saj se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki, kot to določa 189. člen ZPP. Zaradi navedenega je nepravilna odločitev sodišča, da mora tožena stranka tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 485,93 EUR, upoštevaje uspeh v pravdi, saj pravda še sploh ni začela teči. Zato tudi ni mogel nastati primer, da bi bila tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Tretji odstavek 188. člena ZPP celo določa, da v takih primerih, kot je ta sodišče sklepa o ustavitvi postopka ne vroča toženi stranki.

Pritožbeno sodišče pa tožniku glede na njegov poseben dopis, s katerim sodišče „naproša za pošteno obravnavo“ in navaja, da ne ve kako bo preživel z borih 190,00 EUR na mesec saj mu je prej za preživetje pomagal njegov dedek, ki mu je posojal denar, da je imel za kurjavo in hrano pri čemer pa je dedek pred mesecem dni umrl, pojasnjuje, da iz odgovora odvetnika, sicer veljavno pooblaščenega za vložitev tožbe, izrecno izhaja, da je tožnik kot član sindikata C., OE D. prejel napotnico za pravno svetovanje, ter da odvetnik od tožnika kot člana sindikata ni zahteval plačila nastalih stroškov postopka. Tako tožnik ne bo imel zaradi očitnega nesporazuma z odvetnikom nikakršnih stroškov tega postopka in navedena odločitev sodišča ne bo vplivala na njegovo siceršnje težko finančno stanje.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.