Real estate agency barred from registering condominium completion without mediating the underlying binding legal act.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

ZZK-1 v 125.a členu nepremičninske družbe uvršča v krog upravičenih pooblaščencev le v primeru, ko so posredovale pri sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega se predlaga vpis.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje zavrnila ugovor udeleženca, družbe P., poslovanje z nepremičninami d.o.o., in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice opr. št. Dn 1, s katerim je slednja zavrgla zemljiškoknjižni predlog za vpis dokončanja etažne lastnine na stavbi 1570 k.o. I., ki ga je vložil udeleženec kot pooblaščenec predlagateljev. V razlogih sklepa je pojasnila, da je podlaga predlaganemu vpisu sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine za stanovanjsko zgradbo na naslovu T. iz 10. člena sporazuma pa izhaja, da ga je sestavil B.A. in zato udeleženec, upoštevajoč 125.a člen ZZK-1 predloga ne more vložiti. Razen tega je pri obravnavanih nepremičninah še vedno vpisana družbena lastnina s pravico uporabe v korist R. d.o.o., iz sklepov Okrožnega sodišča v Novi Gorici izdanih v stečajni zadevi zoper tega stečajnega dolžnika, pa izhaja, da bodo pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca izpolnjeni po predhodni vzpostavitvi etažne lastnine, za kar mora poskrbeti kupec sam.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec postopka, družba P. d.o.o. V pritožbi najprej navaja, da je njen edini lastnik in zaposleni B.A., ki je po pooblastilu družbe pripravil sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine za stanovanjsko stavbo na naslovu T. V stavbi se je namreč eden od lastnikov odločil, da bo prodal stanovanje, ki ga je bilo potrebno predhodno vpisati v zemljiško knjigo. Ta del predstavlja za premičninsko družbo tudi del posla, ki ga mora opraviti, da bi lahko posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe. Sporazum je sestavil B.A. s končano pravno fakulteto in z opravljenim izpitom za

nepremičninskega posrednika in sicer kot lastnik družbe P. d.o.o., v kateri je zaposlen. Ob ugotovitvi sodišča, da bodo izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice po predhodni vzpostavitvi etažne lastnine, za kar naj bi kupci stanovanj poskrbeli sami, se sprašuje, kaj so lastniki, ki so pooblastili družbo P. d.o.o., da opravi vzpostavitev etažne lastnine, sploh želeli. Prenosa lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču ne bo opravil nihče, saj zemljišča, ki bi predstavljalo funkcionalno zemljišče ni več, oziroma ne obstaja. Sodišču je bilo v zadevi predloženo dovolj dokazov, da je celotno zadevo opravil udeleženec, ki je tudi dobil pooblastila za izpeljavo vseh postopkov. Sklep sodišča prve stopnje naj se zato razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlog za vpis dokončanja etažne lastnine na stavbi št. 1570 k.o. I., vložila nepremičninska družba P., d.o.o. kot zastopnik predlagateljev. Nepremičninska družba lahko po določbi iz druge alineje točke 2 tretjega odstavka 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), vloži zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu le, če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis. V zadevi tako ni odločilno vprašanje kdo je listino, ki je podlaga zahtevanemu vpisu sestavil, ampak dejstvo, da nepremičninska družba pri njeni sestavi ni posredovala, niti ni po naravi stvari zaradi vrste pravnega posla mogla posredovati in iz tega razloga tudi vpisa kot ga je, ni upravičena predlagati. ZZK-1 v 125.a členu nepremičninske družbe uvršča v krog upravičenih pooblaščencev le v primeru, ko so posredovale pri sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega se predlaga vpis. Med takšne tipe zavezovalnih pravnih poslov pa sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine, ki je v obravnavani zadevi podlaga predlaganemu vpisu ne sodi in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče, ki ob reševanju pritožbe tudi ni zasledilo kakšne od uradoma upoštevnih kršitev postopka in je bilo v zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP in 120. členom ZZK-1),pritožbo udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).