Appeal allowed; land registry entry denied due to improper sequence of ownership transfer and erasure suit. The court ruled that the entry order was invalid. The court held that the appeal was valid. The court held that the appeal was valid. The court held that the appeal was valid.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

[JEDRO]

Predlagateljica je vknjižbo svoje lastninske pravice predlagala na podlagi dveh listin: pravnomočne sodbe, izdane v postopku P1 in pravnomočne sodbe, izdane v postopku P2 in sicer v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, vložene v postopku P2. Ta zaznamba pa glede na 81. člen ZZK-1 varuje zgolj vrstni red vpisa na podlagi sodbe, izdane v postopku P2.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep Dn 1 z dne 24.9.2013. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica sledila predlogu A.N. in sicer na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Sežani P 1 z dne 11.12.2009 in sodbe istega sodišča P 2 z dne 21.6.2012 v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, ki jo je predlagateljica vložila zoper M.P. v pravdni zadevi P 2 (to je z učinkom od 2.12.2011), dovolila vpis lastninske pravice v korist predlagateljice in izbris imetnice M.P. ter hkrati dovolilo izbris zaznambe izbrisne tožbe.

V pritožbi zoper sklep o ugovoru nasprotna udeleženka navaja, da ni prejela sklepa o zaznambi izbrisne tožbe, zato je pravočasno in dopustno ugovarjala tudi zoper zaznambo te tožbe. Sicer pa to ni bistvo, dejstvo je, da ne more in ni bila dolžna vedeti za izdajo sklepa, ki ji ni bil vročen in zato tudi ni mogel postati pravnomočen in je bil ugovor tudi v tem delu utemeljen. Nadalje pritožba

navaja, da je izvirni greh nepravilnosti v poočitbi delitve parcele št. 1859/5 v parceli št. 1859/6 in 1859/7 k.o. D. Vztraja, da ta poočitba (z dne 5.4.2011 pod Dn. št. 2) ni mogla postati pravnomočna, saj je nasprotna udeleženka vložila pritožbo, o kateri še ni odločeno. Napačno je tudi ugotovljeno, da je bila seznanjena z nastankom parcele s prejemom sodbe P 1, saj niti ni bila stranka tega postopka. V nadaljevanju pritožba graja razloge izpodbijanega sklepa, da je iz obeh sodb in zemljiškoknjižnih izpiskov razvidno, da I.P. v času sklenitve darilne pogodbe 23.10.2010 ni bil dejanski niti zemljiškoknjižni lastnik parcele, na katero se nanaša ta postopek. Pritožnica se sprašuje, od kdaj se upošteva dejanska lastnina. Upošteva se le izrek sodbe, da je vknjižba lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke pri parceli št. 1859/7 k.o. D. s sklepom Dn. št. 3 z dne 27.12.2010 na podlagi darilne pogodbe z dne 23.10.2010 neveljavna in se jo izbriše ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, torej očitno v korist darovalca I.P. in ne predlagateljice. Pritožba še navaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom Dn 4 z dne 30.8.2013 pravilno zavrnilo identičen predlog predlagateljice, ki zoper zavrnitev ni ugovarjala. Izpodbijana vknjižba po njenem ni pravilna.

Pritožba je utemeljena.

S problematiziranjem samega vpisa zaznambe izbrisne tožbe, v vrstnem redu katere je sodišče v tej zadevi dovolilo vpis, nasprotna udeleženka ne more uspeti, ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je sklep o zaznambi pravnomočen in zato vpis zaznambe izveden, pri čemer podatki spisa pod Dn 5 izkazujejo, da je bil sklep nasprotni udeleženki vročen (8.12.2011) in pritožbene trditve o nasprotnem niso resnične. Navedbe v zvezi s poočitvijo sporne nepremičnine so dokazno nepodprte, v zemljiški knjigi je parcela vpisana in torej obstaja, zato s tega vidika ovir za vpis ni.

V času vložitve predloga v tej zadevi (11.9.2013) je zemljiškoknjižna lastnica parcele št. 1859/7 k.o. D. nasprotna udeleženka M.P. Po podatkih spisa in zemljiške knjige se je vknjižila na podlagi darilne pogodbe z dne 23.12.2010, sklenjene s prej vknjiženim imetnikom lastninske pravice I.P., z učinkom od 27.12.2010, kar je po pravnomočnosti sodbe P 1 z dne 11.12.2009 (pravnomočna 2. 11. 2010). S to sodbo pa je bilo ugodeno ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku tožnice (tu predlagateljice) A.N. zoper I.P., da je A.N. lastnica sporne nepremičnine do celote. Ob takem stanju je prišlo do zaznambe izbrisne tožbe, v vrstnem redu katere se predlaga vpis v zdaj obravnavani zadevi. To tožbo je A.N. vložila zoper I.P. in M.P. v pravdi P 2. Iz sodbe P 2 z dne 21.6.2012, ki predstavlja eno od dveh listin za vpis v tej zadevi, izhaja, da je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno in sicer je razsojeno, da je vknjižba lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke pri parceli št. 1859/7 k.o. D. s sklepom Dn. št. 3 z dne 27.12.2010 na podlagi darilne pogodbe z dne 23.10.2010 neveljavna in se jo izbriše ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Predlagateljica je res že poskusila doseči vpis lastninske pravice na svoje ime tudi v postopku, ki ga omenja pritožba, vendar je šlo za nesklepčen predlog, ki je temeljil le na sodbi P 2 in torej ni šlo za tak predlog kot v tej zadevi.

Pritožnica ima prav, da navedbe sodišča prve stopnje, češ da I.P. v času darilne pogodbe z M.P. ni bil lastnik nepremičnine, pri kateri se predlaga vpis, ne držijo. Ovrže jih že dejstvo, da je bil na podlagi te pogodbe izveden prenos njegove knjižne lastninske pravice na obdarjenko, zdaj vknjiženo imetnico M.P.. Že zato tudi ne zdrži iz omenjenih ugotovitev sodišča izpeljan zaključek, da na podlagi sodbe P 2 z dne 21.6.2012 ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja tako, da bi se opravil vpis lastninske pravice na ime I.P. Samo dejstvo, da je v predhodni pravdi P 1 ugotovljena lastninska pravica predlagateljice, ne vpliva tako, kot je sklepalo sodišče prve stopnje in torej ne onemogoča vpisa na podlagi sodbe, izdane v citiranem postopku z izbrisno tožbo. Izbrisna tožba je namenjena ravno temu, da ob pogojih, ki jih zahteva zakon, tožnik doseže ugotovitev neveljavnosti neke vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.

Bistvo problema v konkretni zadevi pa je v tem, da je tožnica, ki je predlagala vpis na podlagi obeh sodb hkrati, zahtevala vpis v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe (z učinkom od 2.12.2011). Ta zaznamba pa glede na materialnopravno določbo 81. člena ZZK-1 varuje vrstni red zgolj vpisu na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, konkretno torej le vpisu na podlagi sodbe P 2 z dne 21. 6. 2012, ne pa tudi vpisu na podlagi sodbe P 1 z dne 11.12.2009. Na to smiselno opozarja tudi pritožba. Vpisa na podlagi slednje torej ni mogoče dovoliti z učinkom za nazaj, od 2.12.2011. Glede na konkretne okoliščine bi predlagateljica lahko vpis v tem postopku na podlagi obeh listin hkrati na svoje ime dosegla kvečjemu tako, da bi ga predlagala v vrstnem redu, ki ga določa trenutek vložitve zemljiškoknjižnega predloga (5. člen ZZK-1) (1), drugače pa bi morala vložiti dva ločena predloga, enega v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe in nato drugega na podlagi sodbe, ki ugotavlja njeno lastninsko pravico. Zemljiškoknjižni predlog, kot ga je vložila predlagateljica v tej zadevi, je iz tega razloga nesklepčen in ni utemeljen.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se vpis ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: kar bi torej pomenilo, da bi se odrekla vrstnemu redu, ki ji ga zagotavlja zaznamba izbrisne tožbe.