Administrative court dismisses free legal aid claim due to property exceeding statutory asset threshold despite mortgage burdens.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of his request for free legal aid in bankruptcy proceedings. Although the plaintiff argued that his property was mortgaged and thus unsellable, the court found his assets exceeded the statutory limit for aid eligibility. The court ruled that it lacks legal authority to consider the inability to sell mortgaged property as a valid exception to the asset threshold. Consequently, the plaintiff's financial situation did not meet the criteria for state-funded legal assistance.
Legislator headnote
AI generatedZakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP); Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre); Zakon o upravnem sporu (ZUS-1): Free legal aid is denied when a claimant's assets exceed the statutory threshold, and courts cannot disregard this limit based on the mortgaged status of property or the claimant's inability to liquidate it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnik je lastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka in je vrednost ugotovljena na podlagi določb materialnih predpisov, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Sodišče, ne glede na izkazano trenutno slabo premoženjsko in socialno tožnikovo stanje, ne more upoštevati dejstva obremenitve nepremičnin s hipotekami in s tem nemožnost njihove prodaje, ker za takšno odločitev nima zakonske podlage.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1935/2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnika v tem sporu) za postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti z dne 16. 10. 2013 kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 16. 10. 2013 prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Tožena stranka navaja določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem mora prosilec izkazati subjektivni finančno premoženjski pogoj in vsebinski objektivni pogoj v skladu z določilom 24.
člena ZBPP. Navaja določbe 13. in 14. člena ZBPP, ki v zvezi s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ter na podlagi Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013 določajo, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek), ne sme presegati 530,44 EUR. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, se v skladu s 27. členom ZSVarPre v povezavi s 4. členom ZDIU12, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega 13.780 EUR.
V nadaljevanju podrobno navaja primerno stanovanje, ki se pri določitvi premoženja ne upošteva in izračune njegove vrednosti. Prosilec živi sam v svojem gospodinjstvu, žena in dva mladoletna otroka živita v ločenem gospodinjstvu na drugem naslovu. Prosilec je lastnik nepremičnin, in sicer parcelnih številk 731/50 k.o. B., 731/51 k.o. B., 326/387 k.o. C., ki so vsa v naravi pozidana zemljišča ter parcelne številke 326/23 k.o. C., vse do celote. Nepremičnine s parcelno številko 326/23 k.o. C. predstavljajo stanovanjsko stavbo na naslovu , pašnik v izmeri 315 m², dvorišče v izmeri 430 m² ter gospodarsko poslopje v izmeri 23,60 m².
Na tem naslovu stanovanjske stavbe prosilec tudi prebiva. Površina stanovanjske stavbe je 107,10 m², kar po kvadraturi presega kriterij primernega stanovanja. V skladu s 24. členom ZSVarPre se za primerno kvadraturo stanovanja šteje 60 m² in se ne upošteva kot premoženje prosilca, v ostalem delu pa se upošteva kot njegovo premoženje. Skupna vrednost nepremičnine je 98.454 EUR oziroma same stavbe 97.084,40 EUR. Vrednost 1 m² je 907,48 EUR, vrednost nepremičnine, ki jo je treba upoštevati kot premoženje prosilca pa znaša 42.742,31 EUR (vrednost presežka kvadrature, ki presega kriterij primernega stanovanja, to je 47,10 m²).
Vrednost premoženja presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnitve tega pogoja ni utemeljena.
2. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je lastnik nepremičnin, vendar pa brez jih ne more preživeti, ker je brezposeln in brez vseh sredstev za preživljanje. Premoženje in tudi hiša v kateri živi, je obremenjena s hipotekami, tako da jih ne more prodati. Nad podjetjem, kjer je bil zaposlen, je bil uveden stečaj. V tem podjetju še ni dobil nobene plače. Živi od pomoči staršev, ne more skrbeti za otroka. Denarja za začetek stečajnega postopka si ne more izposoditi. Prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči in bo denarna sredstva vrnil takoj, ko bo premoženje prodano.
3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Med strankami postopka ni sporno, da tožnik nima lastnih denarnih prejemkov, in da živi v gospodinjski skupnosti sam, ne glede na to, da kot družinske člane še navaja ženo in dva otroka, ki živijo v ločenem gospodinjstvu na drugem naslovu prebivališča.
6. Ne glede na določilo drugega odstavka 13. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780 EUR (peti odstavek 152. člena ZUJF, v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu dejansko prebivajo. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zelo podrobno navedla vse nepremičnine in tudi velikost stanovanja, v katerem tožnik kot edini član gospodinjstva prebiva. Ker velikost tega stanovanja, vrednost kvadratnega metra in presežek nad primernim stanovanjem, ki se v premoženje ne šteje, med strankami tega postopka ni sporno (tožnik temu izračunu ne ugovarja), se sodišče v tem delu v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Za odločitev je bistveno to, da je tožnik lastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka in je vrednost ugotovljena na podlagi določb materialnih predpisov, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Sodišče, ne glede na izkazano trenutno slabo premoženjsko in socialno tožnikovo stanje, ne more upoštevati samega dejstva obremenitve nepremičnin s hipotekami in s tem nemožnost njihove prodaje, ker za drugačno odločitev nima zakonske pravne podlage.
7. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.