Court allows appeal, revoking first instance judgment on loan termination due to bank's unilateral rescission.

Pritožbi se ugodi in sodba v 3. in 4. točki razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Banka je toženca pozvala, da poravna zapadle obroke kredita, obresti in stroške; toženec je imel možnost, da zapadle obveznosti poravna in na ta način kreditno pogodbo vzdrži v veljavi, vendar pozivu ni sledil. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan. Posebna oblika ali kakšna druga obličnost za odstopno izjavo ni predpisana. Toženec je bil z odstopom od pogodbe seznanjen najkasneje s prejemom tožbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje plačilni nalog Pl 30/2006 vzdržalo v veljavi za znesek 421,77 € z obrestmi (2. točka izreka), razveljavilo pa v preostalem delu za znesek 12.241,98 € z obrestmi (3. točka izreka) ter odločilo o obveznosti plačila pravdnih stroškov, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (4. točka izreka).

Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh treh, z Zakonom o o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo še glavnico 12.655,24 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.4.2006 dalje. Vztraja, da so zaradi zamude pri vračanju kredita v plačilo zapadli vsi neplačani obroki kredita, saj toženec kljub opominu banke z dne 24.9.2003 zapadlih obveznosti ni poravnal. Banka je izračunala stanje kredita na 30.9.2003 in pri tožeči stranki dne 13.1.2004 vložila zahtevek za plačilo zneska 2.264.559,01 SIT, kar kaže, da je odstopila od kreditne pogodbe. Tožeča stranka je bila o tem obveščena z obvestilom o novem upniku z dne 22.11.2004, kajti iz dejstva, da se zahteva plačilo celotne terjatve, je razvidno, da je pogodba razvezana. Pojasnjuje, da je zahtevek po višini obrazložen v vlogi z dne 3.11.2008 in da višina zahtevka izhaja iz predloženih listin.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je V., d.d. (v nadaljevanju banka) pravnoveljavno odstopila od kreditne pogodbe. Skladno s 7. čl. splošnih pogojev za kreditiranje vozil (v nadaljevanju splošni pogoji) je tožencu pred razdrtjem pogodbe omogočila, da kljub kršitvi pogodbe (neplačevanje zapadlih obrokov) pogodbo vzdrži v veljavi. Z opominom z dne 24.9.2003 (dokaz A 12) je bil pozvan, da zapadle obroke poravna in na ta način vzdrži pogodbo v veljavi. Od opomina z dne 24.9.2003 do dne 14.1.2004, ko je banka prijavila nastop zavarovalnega primera, je preteklo več kot 15 dni, ki jih po splošnih pogojih kreditojemalec mora imeti na razpolago, da zapadle obroke poravna. Po tožeči stranki zatrjevano dejstvo, da je banka dne 23.10. in 23.11.2003 tožencu poslala še dva opomina z enako vsebino, kot jo ima dopis z dne 24.9.2003, ne kaže, da pogodba sploh ni bila razdrta, ampak na podaljševanje roka, v katerem bi toženec pogodbene obveznosti še lahko izpolnil. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi se toženec na katerega koli od dopisov banke odzval in po pozivih karkoli plačal, zato je bila banka upravičena od kreditne pogodbe enostransko odstopiti. Odstop od pogodbe je bil tožencu napovedan z dopisi z dne 24.9.2003, 23.10.2003, 23.11.2003, z njim pa je bil seznanjen (izjava o odstopu) ali s strani zavarovalnice (obvestilo in poziv z dne 22.1.2004 - dokaz A 5), vsekakor pa s prejemom tožbe v tej pravdni zadevi. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan; odstopna izjava učinkuje od trenutka, ko je naslovnik prejme. Prav tako za odstopno izjavo ni predvidena posebna oblika ali kakšna druga obličnost. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) predpisuje le čimprejšnjo notifikacijo odstopa od pogodbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.

Ker se 7. čl. splošnih pogojev sklicuje na takojšnjo zapadlost preostalega kredita, obstaja možnost, da sta stranki želeli dogovoriti razveljavitev obveznosti za naprej (ex nunc), česar zakon ne izključuje in ni zoper naravo pogodbe. Opozoriti velja tudi na določilo 108. čl. OZ, ki pri pogodbi z zaporednimi obveznostmi omogoča odstop od pogodbe le glede bodočih obveznosti. Pritožbeno sodišče zato ne pritrjuje niti razlagi o kontradiktornosti 7. čl. splošnih pogojev.

Ker je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ni ugotavljalo dejstev v zvezi z višino iztoževane terjatve. Z ugotavljanjem teh dejstev po pritožbenem sodišču bi bila strankama odvzeta pravica do pritožbe, zato je sodba v izpodbijanem delu, posledično pa tudi odločitev o stroških, razveljavljena (355. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na osnovi 3. odstavka 165. čl. pridržana za končno odločbo. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovilo pravne posledice odstopa od pogodbe, do katerega je s strani banke zaradi tožnikove kršitve kreditne pogodbe prišlo. Če tožena stranka vztraja, da do odstopa od pogodbe ni prišlo, je na njej, da to dokaže (npr. s poizvedbami pri banki), saj je zaradi po tožeči stranki predloženih listin (npr. prijava zavarovalnega primera, cesija – dokaza A6, A3) dokazno breme prešlo nanjo.