Administrative court allows free legal aid request dismissed by lower court due to incorrect application of ZBPP Art. 24.

I. Tožbi se ugodi ter se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 534/2013 z dne 5. 12. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do sedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Toženka je odločitev oprla na oceno, da prisotnost zagovornika v kazenski zadevi v fazi preiskovalnih dejanj ni potrebna. Takšna odločitev ni pravilna. Na podlagi 24. člena ZBPP se namreč lahko zavrne prošnjo le, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. To pomeni, da ni nobenega dvoma, da stranka v postopku ne more uspeti, kar je lahko predvsem v primeru zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar se ugotavljajo dejstva, za katera je treba izvesti dokazni postopek v rednem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v postopku kazenske zadeve, vodene pod opr. št. I Kpd 52003/13 pred Okrajnim sodiščem v Krškem, ter za oprostitev stroškov postopka. Tožena stranka je presodila, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnika pozvala, naj pojasni, zakaj meni, da potrebuje pomoč zagovornika v obravnavani zadevi. Tožnik je na to odgovoril, da se mu očita kaznivo dejanje tatvine, da pa je razpisan narok za njegovo zaslišanje, zaradi očitkov tožilstva potrebuje zagovornika iz razloga, ker ima zgolj tri razrede osnovne šole, strokovne pomoči pa si zaradi nizkih dohodkov, prejema le denarno socialno pomoč, ne more privoščiti. Tožena stranka je presodila, da gre v obravnavani zadevi za preiskovalna dejanja, da se tožnika kot osumljenca zasliši, prav tako poslovodjo trgovine, kjer naj bi kaznivo dejanje storil. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločila, da se zadeva nahaja v fazi, ko se le zbirajo dokazni podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se zoper osumljenca vloži obtožni predlog ali pa naj se izda sklep o zavrženju ovadbe. Meni, da v tej fazi postopka sodišče še ne sprejema odločitve, zoper katero bi tožnik kot osumljenec imel možnost se pritožiti, niti ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V tožbi med drugim izpostavlja, da je postavitev kvalificiranega zagovornika v tej fazi kazenskega postopka izredno pomembna, predvsem ob dejstvu, da je tožnik prava neuk, izpostavlja, da ima končane le tri razrede osnovne šole. Prisotnost zagovornika pri izvedbi dokazov z zaslišanjem prič v okviru preiskovalnih dejanj je izrednega pomena, saj se lahko pričam postavlja vprašanja, seznani se z zagovorom in ostalimi dokazi v spisu, poleg tega pa tudi, da se vse, kar osumljenec (tožnik) pove v fazi preiskovalnih dejanj, upošteva tudi v nadaljevanju kazenskega postopka. Izpostavlja tudi, da je tožnik Rom, brez kakršnekoli izobrazbe, na nasprotni strani pa tožilski akt zastopa državni tožilec, zato je tudi tožnik kot neizobražena stranka v smislu prava, v neenakopravnem položaju.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča tožena stranka ni pravilno uporabila določbe 24. člena ZBPP, ki določa, da si pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine dejstev v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na oceno, da prisotnost zagovornika v kazenski zadevi v fazi preiskovalnih dejanj ni potrebna. Po presoji sodišča pa takšna odločitev tožene stranke ni pravilna. Organ za brezplačno pravno pomoč namreč lahko na podlagi 24. člena ZBPP zavrne prošnjo le v primeru, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Da zadeva nima očitnega izgleda pomeni, da ni nobenega dvoma, da v postopku ne more uspeti. To je lahko predvsem v primeru zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar se ugotavljajo dejstva in za katera je potrebno izvesti dokazni postopek v rednem postopku. V obravnavanih primerih gre namreč za preiskovalna dejanja, v katerem bo zaslišan tožnik, prav tako se bo izvedel dokaz z zaslišanjem priče. Po presoji sodišča so v obravnavani zadevi sporne okoliščine, ki so lahko pomembne za nadaljevanje kazenskega postopka.

Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka oceniti ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pomoči tudi z vidika 13. člena ZBPP.

K 2. točki izreka:

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o spremembi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (pravilnik). Po določbi drugega odstavka 1. člena pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.