Administrative court allows appeal against labor court, ruling free legal aid denial premature due to untimely aid application despite timely lawsuit filing.

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 780/2013 z dne 2. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

V zadevi je nesporno, da je tožnik tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, s katero izpodbija odločbo ZPIZ, vložil pravočasno. Zato je odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegove vloge za brezplačno pravno pomoč preuranjena, saj jo je tožena stranka oprla izključno na ugotovitev, da je bila vloga za brezplačno pravno pomoč vložena po navedenem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v zvezi z odločbo, št. 5038718 z dne 14. 10. 2013. Organ je prošnjo zavrnil iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj zadeva, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je želel brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ, ki se lahko vloži v roku 30 dni od prejema odločbe. Po podatkih spisa je bila odločba tožniku vročena dne 17. 10. 2013 in je rok za vložitev tožbe potekel 18. 11. 2013. Ker je tožnik vložil vlogo za brezplačno pravno pomoč šele dne 26. 11. 2013, torej že po poteku roka za vložitev tožbe, bi sodišče morebitno tožbo zavrglo kot prepozno, zato vložitev takšne tožbe ni razumna. S tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je ugotovitev tožene stranke, da je vložil prošnjo prepozno, napačna oziroma je posledica pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik je namreč na pristojno sodišče dne 15. 11. 2013 vložil tožbo, torej je bila tožba vložena pravočasno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ga oprosti plačila stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava, da je tožnik pravočasno vložil tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zato predlaga, da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi.

Tožba je utemeljena.

Po podatkih spisa je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ, ki jo je prejel dne 17. 10. 2013. V zvezi z navedenim je tožena stranka pravilno ugotovila, da je rok za vložitev tožbe 30 dni od prejema odločbe, ter je v konkretnem primeru potekel 18. 11. 2013. Prav tako se tožena stranka pravilno sklicuje na določbo 24. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Vendar pa je tožena stranka nepravilno sklepala, da je tožnik s tem, ko je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil šele 26. 11. 2013, zamudil rok za vložitev tožbe. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da je tožbo vložil dne 18. 11. 2013, navedeno pa je potrdila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Ker je v zadevi nesporno, da je tožnik tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, s katero izpodbija odločbo ZPIZ, vložil pravočasno, je odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegove vloge za brezplačno pravno pomoč preuranjena, saj jo je tožena stranka oprla izključno na ugotovitev, da je bila vloga za brezplačno pravno pomoč vložena po navedenem roku. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo ponovno presodila, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki jih ZBPP določa za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Sodišče ni odločilo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo.