Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to false income declaration by applicant.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč po presoji sodišča njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, hkrati pa je odločil, da tožnica nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla oziroma obkrožila rubrike 119 – dohodek iz dejavnosti, čeprav je po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč, tožničin mož, ki je sicer redno zaposlen, tudi nosilec dejavnosti in iz osnovnih finančnih podatkov izhaja pozitivno poslovanje. Ker je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je natančno prebrala navodila za izpolnjevanje obrazca. Pri rubriki 119 je obkrožila ne, ker je razumela, da gre pod št. 119 za dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. Meni, da je obrazec pravilno izpolnila in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je predložila predmetni spis in hkrati izjavila, da na tožbo ne bo odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, tožnica na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti. Tega ni označila ne v rubriki 119 in tudi ne nikjer drugje v vlogi. Sodišče se sicer ne strinja s tožbeno navedbo, da iz obrazca izhaja, da se rubrika 119 nanaša na kmetijsko in gozdarsko dejavnost, saj je iz obrazca razvidno, da se na tovrstno dejavnost nanašajo rubrike 115 do 118. Ne glede na to, pa je po presoji sodišča bistveno za odločitev, da se je tožnica v vlogi zavezala navesti resnične, točne in popolne podatke, ki morajo v skladu z zgoraj navedenim zajemati premoženjsko stanje prosilca in njegove družine v celoti. Kljub temu tožnica nikjer v vlogi ni označila, da je njen mož nosilec dejavnosti.

Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti, je organ za brezplačno pravno pomoč tudi po presoji sodišča njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah svojih družinskih članov, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati premoženjske razmere in dohodke svoje družine, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).