Appeal dismissed; land registry court correctly recorded enforcement mark based on formal document requirements.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. In 153/2008 z dne 21.1.2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev glavnice v višini 5.990,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v korist upnika M. d.d..

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec – dolžnik G.Š. V pritožbi pojasnjuje, da je proti sklepu o izvršbi vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno. Zato meni, da je vknjižba hipoteke nepravilna. Zaznamba izvršbe je bila namreč vknjižena, še preden je on prejel sklep o izvršbi, zato mu ni bila omogočena vložitev pritožbe na sklep o izvršbi. Pojasnjuje tudi, da upniku ničesar ne dolguje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 21.1.2009 je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na nepremičnine parc. št. 707/2 k.o. Ž., vl. št. 905 in parc. št. 705/3 k.o. Ž., vl. št. 906, ki so v lasti pritožnika.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnost izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, zato je moralo zemljiškoknjižno sodišče po prejemu obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi, ravnati v skladu z določbo 86.

člena ZZK-1. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, pa je moralo hkrati v skladu z določbo 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena tega zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45.

člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) potrebna v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru pa po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167.

člen ZIZ), izvršba pa se začne opravlja pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezno izvršilno dejanje ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe pa niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Zato pritožbene navedbe, da je bila zaznamba izvršbe opravljena prej, preden je pritožnik prejel sklep o izvršbi in da je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ne morejo biti upoštevne. Če je pritožnik vložil ugovor proti sklepu o izvršbi, bo o njem odločalo izvršilno sodišče, zato ne drži njegova trditev, da bi mu bila odvzeta pravica do pritožbe.

Če bo izvršilno sodišče ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, bo sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku 90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če izbris zaznambe ne bi bil opravljen po uradni dolžnosti, pa takšen predlog lahko poda tudi pritožnik sam (3. odstavek 125.

člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Zato je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.