Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1591/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.1591.2009 AI generated

Appeal allowed; first instance court exceeded authority by evaluating evidence without issuing a default judgment after procedural defect cure.

Case Number VSL sklep II Cp 1591/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The lower court rejected the tenant's claim for unpaid rent because the initial lease agreement was unsigned, deeming the lawsuit non-assertive under ZPP Article 318. However, the tenant cured this defect by submitting a signed copy on the hearing date and the notarized original the next day. The court ruled that the first instance judge exceeded its authority by evaluating the evidence without first issuing a default judgment to allow the tenant time to cure the defect.

Legislator headnote

AI generated

318. člen ZPP; 354. člen ZPP: When a plaintiff cures a defect in the assertion of a claim after being given an opportunity to do so, the court of first instance must issue a default judgment; failure to do so and subsequent evaluation of evidence constitutes an excess of authority requiring the judgment to be quashed and the case remanded.

Keywords

AI generated
excess of authority default judgment cure of defect non-assertive claim remand for retrial ZPP Article 318 procedural fairness

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.883,71 EUR s pripadki ter povrnitev pravdnih stroškov. Menilo je, da niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker 12. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) določa, da mora biti najemna pogodba pisna, sicer ni veljavna, tožeča stranka pa je tožbi, na katero tožena stranka ni odgovorila, priložila nepodpisano najemno pogodbo. Na naroku predložena fotokopija pogodbe pa ni enaka prvotno vloženi, pa tudi podpis najemnika ni čitljiv in se ne da ugotoviti, ali jo je podpisal zakoniti zastopnik najemnika. Ker tožeča stranka tudi na obravnavi tožbe ni napravila sklepčne, je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. odstavek 282. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

Tožeča stranka zoper tako odločitev vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Meni, da bi ji moralo prvostopenjsko sodišče določiti rok za dostavo listin, s katerim naj bi odpravila (domnevno) nesklepčnost tožbe. S tem, ko je razpisalo narok za glavno obravnavo in jo na njem pozvalo k predložitvi podpisane najemne pogodbe, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Kopijo podpisane najemne pogodbe je predložila na naroku, nato pa še izvirnik najemne pogodbe s podpisi strank, overjenimi po notarju. S tem je odpravila nesklepčnost in so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče pa je dokazno presojalo predložene listine. Pri tem ni obrazložilo v čem naj bi se predloženi pogodbi razlikovali. Pogodbi sta vsebinsko identični. Sodišče ji je naložilo predložitev podpisane pogodbe, zato je logično in razumljivo, da je pogodba podpisana in se v tem delu razlikuje od nepodpisane pogodbe, priložene k tožbi. Na prvi strani pa je pogodba dopolnjena z manjkajočimi podatki, ki se po sami naravi stvari lahko vpišejo v pogodbo šele ob podpisovanju. Ker prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo določb o izdaji zamudne sodbe, bi moralo vsaj upoštevati, da se lahko na prvem naroku predložijo novi dokazi. Sodišču je bil dostavljen tudi izvirnik najemne pogodbe, na katerem so podpisi strank overjeni po notarju. Predloženega izvirnika pa sodišče dokazno ni ocenilo in tega tudi ni obrazložilo. Sodba tudi ne vsebuje razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadaljnjih 1.383,81 EUR, zato v tem delu z njo ni mogoče argumentirano polemizirati. Pritožba predlaga višjemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in tožeči stranki prizna celotne stroške postopka, tudi pritožbene, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljeno pritožba opozarja na kršitve določb ZPP. Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, sodišče pa, tako kot v obravnavani zadevi meni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP – nesklepčnost tožbe), mora skladno s 3. odstavkom 318. člena tožeči stranki s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Šele če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje pa je razpisalo narok. Možnost, da tožbo dopolni, lahko sicer sodišče da tožeči stranki tudi na naroku. Vendar pa ji mora glede na določila 286.a člena ZPP s pisnim pozivom ali ustno na naroku naložiti, da to stori v roku, ki ji ga določi. Roka za odpravo nesklepčnosti tožbe pa ni določilo. Po pozivu sodišča je tožeča stranka že na naroku predložila kopijo podpisane najemne pogodbe, na kateri temelji tožbeni zahtevek, naslednji dan pa še original te pogodbe s pri notarju overjenimi podpisi pogodbenikov. Tako je odpravila pomanjkljivost, zaradi katere je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožba ni bila sklepčna. Torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP in pritožba utemeljeno opozarja na prekoračitev pooblastil sodišča, ko je dokazno ocenjevalo prvotno in na novo v spis vloženo listino.

Glede na naravo postopkovnih kršitev je bilo potrebno ob ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (354. člen ZPP). Skladno s predlogom tožeče stranke na naroku naj sodišče prve stopnje drugopis podpisane najemne pogodbe vroči toženi stranki. V primeru nadaljnje pasivnosti tožene stranke naj ponovno odloči o tožbenem zahtevku ob uporabi določb 318. člena ZPP. Če bo tožena stranka po prejemu podpisane najemne pogodbe na tožbo odgovorila, pa bo moralo izpeljati kontradiktorni postopek.

Izrek o stroških temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.