Appeal dismissed; land registry entry based on final geodetic decision remains valid despite pending boundary lawsuit.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe vložene pritožbe.

[JEDRO]

ZZK določa, da se nepremičnine v zemljiški knjigi vpisujejo s parcelnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Vpis pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen. Odločbo, ki jo izda upravni geodetski organ o ugotovitvi dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti poslati v zemljiško knjigo, ki opravi vpis ugotovljenih dejstev o nepremičnini ali sprememb dejstev v zemljiško knjigo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta z dne 15.12.2000, opr. št. Dn. št. 11514/96, s katerim je zemljiškoknjižni referent vpisal preštevilčene parcele, spremembo vrste rabe in odmere in sicer za parcelo št. 42/2 – dvorišče v izmeri 136 m2 in stavba v izmeri 823 m2, v parcelo št. 2549 – poslovna stavba 771 m2 in parcelo št. 2550 – dvorišče v izmeri 51 m2.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje Z. s. s. S. in uveljavlja pritožbena razloga nepravilne uporabe določb materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se sklep prvostopnega sodišča z dne 5.4.2001 zemljiškoknjižno ne izvede. V pritožbi pojasnjuje, da je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani že v letu 1996 vložila predlog za sodno določitev meje med parcelo št. 42/2 in parcelami št. 26, 23/15 in 243 k.o. A. ter parcelo št. 535/8 k.o. T. in parcelami št. 261, 23/15, 24/1 in 243 k.o. A.. Glede na navedeni vloženi predlog za sodno določitev meje, izpodbijani sklep prvostopnega sodišča, s katerim naj bi se izvedel vpis v zemljiško knjigo, še ni postal pravnomočen. Po določilu 68. člena Zakona o zemljiški knjigi se postopek za vpis v zemljiško knjigo začne na predlog ali po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe. Glede na vloženi predlog za sodno določitev meje, ki teče pred prvostopnim sodiščem, kjer še ni bil razpisan niti prvi narok, niso podani pogoji za vpis podatkov geodetske uprave o spremembi izmer parcelnih številk, ki so predmet tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižno sodišče od Geodetske uprave Republike Slovenije., Območne geodetske uprave Ljubljana, izpostava Ljubljana že v letu 1996 prejelo pravnomočno odločbo št. 453/17-1/96-245 z dne 4.9.1996, s katero je upravni organ ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov, in sicer parcelnih številk, vrste rabe in površine zemljišč. Odločba je bila izdana po postopku, predpisanem v 14. členu Zakona o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS, št. 16/74 s spremembami, v nadaljevanju ZZKat) in na podlagi določb 24., 26. in 27. člena istega zakona. Ker se v mejnem ugotovitvenem postopku pritožnica in M. R. TOZD S. nista strinjala z mejo med posameznimi zemljišči, meje po predpisih zemljiškega katastra ni bilo mogoče ugotoviti dokončno. Postopek je bil prekinjen, pritožnica pa je v določenem roku predlagala sodno določitev meje. Upravni organ je za potrebe izdaje zgoraj citirane odločbe upošteval podatke zemljiškega katastra, pri čemer je tako določena meja začasna in velja do dokončanja sodnega postopka. Meje med različnimi vrstami rabe so bile ugotovljene po dejanskem stanju in v skladu z določili Pravilnika o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru. Katastrske razrede je določil agronom v skladu z določili Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč. Površine parcel v stanju po spremembi so izračunane na podlagi ugotovljenih mej.

V zemljiškem katastru se evidentirajo podatki o zemljiščih kot so lega, oblika, površina, vrsta rabe, katastrski razred (1. člen ZZKat). Geodetski organ je dolžan spremljati in evidentirati spremembe, ki so nastale glede na podatke zemljiško-katastrskega operata tudi po uradni dolžnosti (24. do 26. člen ZZKat). Geodetski upravni organ ugotovi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele z odločbo, katero mora poslati zemljiški knjigi (2. odstavek 30. člena in 1. odstavek 31. člena ZZKat). Po določbi 9. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK) se nepremičnine v zemljiški knjigi vpisujejo s parcelnimi številkami ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe, kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon. Vpis pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen, kar izhaja iz 6. člena ZZK. Odločbo, ki jo izda upravni geodetski organ o ugotovitvi dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti poslati v zemljiško knjigo, ki opravi vpis ugotovljenih dejstev o nepremičnini ali sprememb dejstev v zemljiško knjigo.

Iz navedenih razlogov izhaja, da je pritožba neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialne določbe ZZK, ko je opravilo izpodbijani vpis. Trditev pritožnice, da je bil vpis opravljen na podlagi nepravnomočne odločbe je protispisen, saj se v prilogi spisa Dn. št. 11514/1996 pod A1 nahaja že citirana odločba geodetske uprave, na kateri je potrjena pravnomočnost organa, ki jo je izdal. Dejstvo, da je pritožnica predlagala sodno določitev meje, na odločitev ne more vplivati, saj iz odločbe izhaja, da je meja, ki jo je izvajalec meritve prevzel iz podatkov zemljiškega katastra za potrebe izdelave elaborata izmeritve, začasna in velja do dokončanja sodnega postopka. Odločba, izdana v sodnem postopku določitve meje, s katero bo meja urejena dokončno, pa bo predstavljala osnovo za vpis sprememb dejstev, vpisanih v tem postopku, če bo do sprememb prišlo.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 95. člena ZZK pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odredilo izbris zaznambe vložene pritožbe.