Appeal dismissed; land registry must verify effective legal title against registered owner before entry.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne opravi vpis pri nepremičnini dolžnikov BS in KS, vpisani v vl. št. 1199/2 k.o. B. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je kot lastnica vpisana KK in ne dolžnica KS.

Zoper sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 1199/2 k.o. B. Poudarja, da je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvesti vpis, ker je izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Brežicah izdal sklep o izvršbi in dovolil predlagano izvršbo. Pogoji za dovolitev vpisa, ki so določeni v 150. členu Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003; s spremembami in dopolnitvami; ZZK-1), so izpolnjeni, saj se sodna odločba nanaša na tisto osebo, katere pravica je vknjižena v zemljiški knjigi. Osebi KS in KK sta ena in ista oseba, kar izhaja že iz ugovora dolžnice KK, ki je pri navedbi svojega imena zapisala „KK, prej „S“. Dolžnica tudi ni nikoli oporekala pasivni legitimaciji v postopku. V nadaljevanju postopka je upnik kot drugodolžnico navedel KK, prej KS in s tem jasno in določno spremenil naziv druge dolžnice. To je bilo jasno tako izvršilnemu kot zemljiškoknjižnemu sodišču, saj je bil sklep o izvršbi izdan s strani iste osebe kot sklep, s katerim je bil vpis zaznambe sklepa zavrnjen.

Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi 151. člena ZZK-1 odločilo, da se vpis ne opravi, je pravilna. Tudi pri odločanju o vpisu, o katerem odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (v obravnavanem primeru vpis zaznambe sklepa o izvršbi), mora zemljiškoknjižno sodišče preveriti dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige (150. člen ZZK-1). Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. V predmetni zadevi je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, vpisano pri vl. št. 1199/2, k.o. B, ki je v lasti prvega tožnika BS, zemljiškoknjižni podatki, ki jih mora upoštevati zemljiškoknjižno sodišče, pa kažejo, da je pri sporni nepremičnini kot lastnica vpisana KK. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, da se vpis ne opravi, pravilna. Nepomembno je, ali gre pri dolžnici v izvršilnem postopku KS in pri zemljiškoknjižni lastnici, vpisani v zemljiško knjigo KK, za isto osebo, kot trdi upnik. Ravnanje upnika v izvršilnem postopku, na katerega se sklicuje v pritožbi, da je kot drugodolžnico navedel KK, prej SK, ne spremeni dejstva, da se sklep o izvršbi nanaša na dolžnico SK in ne KK, ki je vpisana v zemljiški knjigi.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. list RS, št. 73/07; UPB3, št. 45/08; ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; Ur. list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami; ZNP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1) ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Ker upnik s pritožbo ni uspel, do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen. Dolžnica, ki je na pritožbo odgovorila, pa glede na določbo 35. člena ZNP, ki ga je upoštevaje 120. člen ZZK-1 treba uporabiti, sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.