Administrative court dismissed appeal against public tender rejection based on mandatory dining room capacity requirements.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V skladu z določili javnega razpisa se kot osnovni pogoj, ki ga mora vsak ponudnik študentske prehrane izpolnjevati že ob oddaji vloge, šteje tudi lokal, ki mora imeti jedilnico s površino najmanj 20 m2 in najmanj 3 mizami in 12 sedišči, pri čemer se pogodba oziroma dogovor s sosednjim ali kakim drugim lokalom ne upošteva. Študentski inšpektor je v času poteka javnega razpisa prijavljena lokala tožeče stranke obiskal v razmaku enega tedna ter ugotovil, da nobeden od njiju omenjenega pogoja zaradi neustrezno opremljene jedilnice ni izpolnjeval. Tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage, da bi študentski inšpektor prostore po tem, ko jih je negativno ocenil, ponovno ocenjeval. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi prijavi tožeče stranke na javni razpis zavrnila ter odločitev tudi argumentirano obrazložila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vlogi predlagatelja A. d.o.o. za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v letih 2013 in 2014 za prijavljeni lokaciji B. in C., ni ugodilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je eden od osnovnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsak predlagatelj, da mora lokal imeti jedilnico, ki mora biti v lokalu oziroma v objektu, v katerem je lokal s površino najmanj 20 m2 in najmanj 3 mizami in 12 sedišči. Študentski inšpektor je za lokacijo B. ta pogoj preveril 29. 10. 2012, za lokacijo trgovinica C. pa 23. 10. 2012. Ugotovil je, da predlagatelj za nobeno od navedenih lokacij tega pogoja ne izpolnjuje.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je s svojim sklepom z dne 7. 12. 2012 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije določa naloge komisije pri pregledu vlog posameznih prijaviteljev. Eden od osnovnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati vsak predlagatelj že ob oddaji vloge, pa je, da mora lokal imeti jedilnico, ki mora biti v lokalu oziroma v objektu v katerem je lokal s površino najmanj 20 m2 in najmanj tremi mizami in 12 sedišči. Študentski inšpektor je ugotovil, da so na obeh lokacijah samo po 3 barski stoli. Kolikor je pritožnik res začasno odstranil nekaj trgovinske opreme zaradi generalnega čiščenja in letnega vzdrževanja, bi moral o tem obvestiti ministrstvo, saj je zgoraj navedeni osnovni pogoj potrebno izpolnjevati že ob oddaji vloge. Zato je ministrstvo na podlagi 227. člena Pravilnika izdalo sklep, s katerim vlogi tožnika ni ugodilo.

Tožnik v tožbi poudarja, da je imel v času generalnega čiščenja in letnega vzdrževanja od 20. 10. 2012 do 3. 11. 2012 premalo število stolov, kar je ugotovil tudi študentski inšpektor ob ogledu obeh lokacij, na B. in C. Meni, da bi bilo korektno, da bi inšpektor še enkrat s prihodom na omenjeni lokaciji preučil zadevo in se na podlagi realnega stanja odločil in podal svojo oceno, ali lokal zadostuje vstopnim pogojem ali ne. Poudarja, da je v lokalu preko 20 stolov, tako da je dovolj prostora, da študentje zaužijejo svoj študentski obrok, kar se kaže tudi v izmerjeni kvadraturi lokala. Sodišču predlaga naj njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge za zavrnitev tožnikove vloge in meni, da je njena odločitev pravilna. Sodišču zato predlaga, naj tožbi tožeče stranke ne ugodi.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Tožena stranka je namreč v postopku ocenjevala popolnost vlog prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločala enostransko oziroma v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sama pripravila. To pa ne pomeni, da bo na razpis vsak od prijavljenih s svojim projektom tudi uspel, saj ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena.

Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2013 in 2014 je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 43 z dne 8. 6. 2012. V 7. točki javnega razpisa je določeno, kateri so tisti osnovni pogoji, ki jih mora zagotavljati vsak ponudnik študentske prehrane, pri čemer so v točki a) omenjenega člena zapisani osnovni pogoji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati že ob oddaji vloge. V skladu s 1. alineo 7.a točke Javnega razpisa se med tak pogoj šteje tudi lokal, ki mora imeti jedilnico s površino najmanj 20 m2 in najmanj 3 mizami in 12 sedišči, pri čemer se pogodba oziroma dogovor s sosednjim ali kakim drugim lokalom ne upošteva. Jedilnica mora biti v lokalu oziroma v objektu v katerem je lokal. Ponudnik v vlogi izpolni izjavo, s katero potrjujejo, da izpolnjuje te pogoje. Študentski inšpektorji pa lahko izpolnjevanje tega pogoja preverijo še pred podpisom pogodbe in kolikor se ugotovi, da ponudnik tega pogoja ne izpolnjuje, se z njim pogodba ne sklene. Ni sporno, da je študentski inšpektor v času poteka javnega razpisa prijavljena lokala tožeče stranke obiskal v razmaku enega tedna ter ugotovil, da nobeden od njiju osnovnega pogoja zaradi neustrezno opremljene jedilnice ni izpolnjeval. Trditev, da je tožeča stranka ravno v času obiskov inšpektorja opravljala v omenjenih lokalih generalno čiščenje in letno vzdrževanje, bi tudi po mnenju sodišča, kolikor je šlo res za tako situacijo, lahko vnaprej najavila toženi stranki, saj je morala zahtevani pogoj izpolnjevati ves čas. Tega pa ni storila. Po drugi strani ni podlage za to, da bi, kot tožnik predlaga v tožbi, študentski inšpektor še enkrat pregledal ustreznost ponujenih lokacij. Javni razpis je tudi v funkciji varovanja enakih možnosti ponudnikov iz 14. člena Ustave RS, da konkurirajo enakopravno v skladu s pogoji danega javnega razpisa. Kolikor bi bilo tožniku ponujeno več kot izhaja iz javnega razpisa, bi omenjeno varovanje enakih možnosti ponudnikov ostalim ponudnikom ne bilo več zagotovljeno. Zato tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage za to, da bi študentski inšpektor tožnikove ponujene prostore po tem, ko jih je negativno ocenil, ponovno ocenjeval. Tožena stranka je zato po presoji sodišča dejansko stanje popolno in pravilno ugotovila in ga tudi argumentirano obrazložila.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja upravni organ in se zato, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanje sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1.

Ker sta izpodbijani sklep, posledično pa tudi sklep tožene stranke glede na zatrjevano tožbeno podlago pravilna in zakonita, je sodišče po tem, ko v postopku pred njuno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.