Appeal dismissed; witness's lost earnings claim rejected due to insufficient factual substantiation and lack of specific calculation.

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka ni bil obrazložen in dokazno podprt v tolikšni meri, da bi bil mogoč preizkus ustreznosti priglašenega zahtevka. Sklicevanje na priporočeno urno postavko inženirske zbornice ne predstavlja relevantne podlage za odmero izgubljenega zaslužka, ne da bi bilo v zahtevku določneje obrazloženo in specificirano, kolikšen je konkretni, na pritožnikov poklic oz. delo nanašajoč se izgubljeni zaslužek zaradi njegovega prihoda na sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek priče SŽ za povračilo izgubljenega zaslužka z dne 4. 4. 2012.

2. Proti temu sklepu se pritožuje priča SŽ in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Graja odločitev sodišča prve stopnje, da mu je priznalo le potne stroške za prevoz na sodišče, ne pa tudi priglašenega zneska za izgubljen zaslužek v znesku 200,00 EUR. V pritožbi navaja, da je zaradi pričanja na sodišču v obravnavanem gospodarskem sporu v dopoldanskem času izgubil 5 delovnih ur. V Maribor se je iz Murske Sobote pripeljal z osebnim avtomobilom, v kolikor bi se peljal z javnim prevoznim sredstvom, pa bi z gotovostjo izgubil 7 delovnih ur. Seveda pred odhodom na sodišče kritičnega dne pritožnik ni mogel opraviti nobenega gradbenega nadzora na deloviščih, po prihodu iz sodišča pa bi lahko opravil le kako malenkost, saj je delovni čas delavcev na gradbišču že skoraj potekel. Tako je dejansko pritožnik zaradi pričanja na sodišču dne 29. 3. 2012 bil oškodovan za cel delovni dan, sodišče pa mu je povrnilo le prevozne stroške za avtobus. Pritožnik je sicer samostojni podjetnik, ki se ukvarja z gradbenim nadzorom in svetovanjem, kot zapriseženi sodni izvedenec pa opravlja tudi cenitve nepremičnin. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje sicer priznava, da je pritožnik zaradi prihoda na sodišče izgubil 5 delovnih ur, mu pa zahtevka zaradi zadržanja na sodišču v višini 200,00 EUR ne priznava, ker da mu zaradi zamude časa na sodišču niso nastali nobeni stroški in da je upravičen le do izgube zaslužka kot dohodka. Če je temu tako, bi mu naj vsaj to priznalo po prostem preudarku. Pritožnik pa vseeno meni, da mu za pričanje na sodišču pripada znesek, kot ga je navedel v zahtevku z dne 4. 3. 2012. Tudi če je pritožnik navedenega dne bil na sodišču, je moral plačati družbi vse stroške, kot če bi delal. Za ta dan je moral plačati tudi uslužbenko. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu zahtevku za povračilo izgubljenega zaslužka v znesku 200,00 EUR ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo priče pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okvir uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa tudi ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja:

6. Pritožnik pravilno izpostavlja materialnopravno podlago za zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, ko navaja določbo 14. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. V skladu s to določbo, ki jo je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje, se priči izgubljeni zaslužek odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povračila.

7. Sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve zavzelo pravilno stališče, da odmera po prostem preudarku ne pomeni, da sodišče nekritično sledi znesku, ki se uveljavlja v povračilo. V obravnavani zadevi pritožnik zahtevka za povračilo izgubljenega zaslužka ni obrazložil in dokazno podprl v tolikšni meri, da bi bil mogoč preizkus ustreznosti priglašenega zahtevka. Sklicevanje na priporočeno urno postavko inženirske zbornice ne predstavlja relevantne podlage za odmero izgubljenega zaslužka, ne da bi bilo v zahtevku določneje obrazloženo in specificirano, kolikšen je konkretni, na pritožnikov poklic oz. delo nanašajoč se izgubljeni zaslužek zaradi njegovega prihoda na sodišče.

8. Zahtevek, ki ga je priča postavila, je v tolikšni meri pavšalen in dokazno nepodprt, da to onemogoča preizkus ustreznosti priglašenega zneska v smislu prej citiranega 14. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, izpodbijana s pritožbo, pravilna. Temu ustrezno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožnik, neuspešen s pritožbo, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).