Court upholds that a company can revoke a procurator's mandate unilaterally, and the procurator may resign, making the appointment a unilateral contract.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.

Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokurist je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor družbe zoper sklep Srg 2012/21163 z dne 16. 8. 2012 zavrnilo. V razlogih odločbe se je sklicevalo na 33. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in zaključilo, da je odstop z mesta prokurista oblika prenehanja funkcije, ki je izključno v pristojnosti odpovedujočega in izraz njegove lastne volje. Prokurist mora podati le odstopno izjavo, na kateri svoj podpis overi.

2. Zoper sklep se pritožuje družba M.H. d.o.o., zanjo zakoniti zastopnik R.L.. Poudarja, da je družbenica P.M. celoten postopek izpeljala na način lažnega prikazovanja dejanskega stanja in prirejanja listin za potrebe tega postopka, vse s ciljem izstopiti iz družbe kot družbenica in prokuristka. V nadaljevanju polemizira z njeno ponudbo za odkup poslovnega deleža. Poudarja, da sta skupaj sklepala določene posle. Ker obveznosti niso poravnane, se upira izstopu P.M. iz družbe. Z odstopom z mesta prokurista se slednja želi izogniti odgovornosti in dodatnemu delu, čeprav se je „na mesto sama imenovala“. Pomembno je, da prokuristka zadeve, ki jih je sama vodila, tudi dokonča. V nasprotnem primeru družbi grozi stečaj. Pritožnica v dokaz svojih trditev predlaga izvedbo dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 339. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP in 19. členom Zakona o sodnem registru – v nadaljevanju ZSReg).

5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pravno naravo prokure in položaj prokurista v podjetju, ob upoštevanju določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) o podelitvi oziroma preklicu prokure in splošnih določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zastopanju, sprejelo pravilno odločitev.

6. Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila (edinega, ki se vpisuje v sodni register), zato tudi zanjo velja določba 74. člena OZ, v skladu s katero je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja - z njim se pooblaščencu podelijo določena upravičenja (za veljavnost pooblastila ni potrebno soglasje pooblaščenca). Seveda pa obveznost zastopanja nastane šele, ko pooblaščenec pooblastilo sprejme. To ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko navaja, da nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega.

7. Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam (prvi odstavek 33. člena ZGD-1), vsak čas pa jo lahko tudi prekliče (36. člen ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1 (določba je dispozitivne narave, primerjaj 504. člen ZGD-1) o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca v družbi z omejeno odgovornostjo (enako tudi o postavitvi poslovodje) odločajo družbeniki. Ni pa iz določbe 505. člena ZGD-1 razvidno, kako je s prenehanjem funkcije prokurista (ZGD-1 ima le splošno določbo o tem, da lahko družba prokuro vsak čas prekliče - 36. člen). Ker gre za posebno vrsto splošnega pooblastila, pooblastilo pa lahko pooblastitelj po svoji volji omeji ali prekliče, tudi, če se je tej pravici odpovedal (primerjaj 77. člen OZ), ni dvoma, da ima tudi prokurist kot pooblaščenec pravico odpovedati pooblastilo oziroma odstopiti s položaja prokurista. To pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ki tudi pravilno zaključuje, da je (lahko) družbi odškodninsko odgovoren, če je njegov odstop storjen v nepravem času in škodi družbi (tako tudi pravni teoretiki, dr. Šime Ivanjko - Prokirust je lastnikov alter ego, Svetovalec – priloga Gospodarskega vestnika, 1991).

8. Glede na navedeno je predlagateljica P.M., ki svoj predlog za izbris prokure utemeljuje z notarsko overjeno izjavo o odstopu s funkcije prokurista oziroma preklicu soglasja k imenovanju za prokurista družbe M.H. d.o.o., z dnem podpisa takšne izjave (8. 5. 2012) veljavno odstopila s funkcije prokurista. Vpis izbrisa prokure v sodni register je zgolj deklaratorne narave. Sodišče druge stopnje sicer verjame pritožnici, da je tudi prokuristka sodelovala pri sklepanju poslov in (so)prispevala k situaciji, v kateri se je znašla družba M.H. d.o.o., vendar pa (le) zaradi tega pritožnica ne more preprečiti izbrisa vpisa prokure v sodni register.

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).