Administrative court dismisses free legal aid claim in divorce case where respondent has no chance of success.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče se strinja z oceno organa za BPP, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh, saj glede na določbo 65. člena ZZZDR ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena.

[OBRAZLOŽITEV]

Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) je kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika z dne 23. 1. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja v postopku razveze zakonske zveze, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. IV P 198/2012 in v katerem nastopa tožnik kot tožena stranka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v skladu s pridobljenimi podatki ugotovila, da je tožnikova žena dne 2. 10. 2012 vložila tožbo in da je bil tožnik s sodnim dopisom z dne 5. 12. 2012 pozvan naj poda odgovor na tožbo.

Po citiranju določbe prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ob upoštevanju 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), tožena stranka ugotavlja, da postopek same razveze zakonske zveze pravno in dejansko ni zapletena zadeva (zanjo zadošča kakršna koli zatrjevana navzočnost in nasprotovanje ene od strank nanjo ne more vplivati). Ker se v postopku obravnava le statusno vprašanje prenehanja zakonske zveze, v obravnavani zadevi pa stranki tudi nimata skupnih otrok, ki bi jih bila dolžna vzgajati in preživljati, bi bila po presoji tožene stranke dodelitev brezplačne pravne pomoči, v obsegu pravnega zastopanja, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma z načelom pravičnosti njene dodelitve. Zato je tožena stranka v skladu z 24. členom ZBPP tožnikovo prošnjo zavrnila.

Tožnik, ki s tožbo izpodbija navedeno odločbo, v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da v zadevi, ki se vodi pri okrožnem sodišču v Krškem IV P 198/2012 in od katerega je prejel poziv, nujno potrebuje odvetnika ali odvetnico. S tem v zvezi zatrjuje, da navedbe, ki jih je podala odvetnica tožeče stranke v razveznem postopku niso resnične in da ima za to dokaze. Navaja tudi, da želi zakonsko zvezo uničiti le njegova tašča. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, saj meni, da odvetnika ali odvetnico nujno in čimprej potrebuje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka utemeljenost tožbenih navedb in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V nadaljevanju dodatno pojasnjuje dejstva ugotovljena v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ki so pravno pomembna za pravilno uporabo 24. člena ZBPP in navaja, da je njena odločitev skladna z upravno sodno prakso v zadevah kot je tožnikova.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji na podatkih v predloženem spisu opr. št. Bpp 43/2013, pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla tudi pravilne razloge za svojo odločitev. Zato sodišče sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

Glede na zakonsko določbo 65. člena ZZZDR, se zakonska zveza, v kateri je skupno življenje enega od zakoncev nevzdržno, razveže. Zato z dejstvi, ki jih navaja tožnik, razveze zakonske zveze, ne more preprečiti. To pa pomeni, da tožnik niti, če bi ta dejstva s pomočjo odvetnika navedel v odgovoru na tožbo, ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena. Ker iz določb v členih od 406. do 423. člena 27. poglavja Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne izhaja, da bi zaradi nevloženega odgovora na tožbo lahko nastopile kakršnekoli za tožnika škodljive posledice, se sodišče strinja z oceno tožene stranke, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh. Zato je pravilen tudi zaključek tožene stranke, da pogoj določen v 24. členu ZBPP za dodelitev po tožniku zaprošene brezplačne pravne pomoči, ni izpolnjen.

Čeprav iz navedb v prošnji za dodelitev BPP in v tožbi ne izhaja, da želi tožnik v razveznem postopku uveljavljati preživninski zahtevek (tretji odstavek 421. člena ZPP), pa sodišče tožniku pojasnjuje, da ima kot razavezani zakonec po določbah ZZZDR, navedenih v poglavju 8. „Razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze“, če nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino (81. člen ZZZDR), če tožbo vloži v roku enega leta od pravnomočne razveze zakonske zveze in če izpolnjuje pogoje določene v 81.a členu istega zakona.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).