Appeal dismissed; court upheld rejection of tax waiver due to missing asset declaration for minor child.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Če nepopolno vlogo vloži odvetnik, jo sodišče zavrže in stranke ne poziva, da jo dopolni.

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, saj tožeča stranka predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju za sina V. S..

(2) Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne v novo odločanje. Navaja, da jo je sodišče s sklepom pozvalo na dopolnitev predloga, tožeča stranka je vse podatke tudi predložila. 12. člen ZST-1 določa zgolj, katere podatke naj zlasti vsebuje izjava, pooblašča pa tudi sodišče, da te podatke preveri. Za mld. sina V. je predložil podatek o njegovi EMŠO, iz katere je razvidno, da je še mladoleten in nima nobenega premoženja. Takšne izjave on sploh ne bi mogel izpolniti, zakon pa tudi ne predpisuje, da je potrebno predložiti tudi izjave za mladoletne osebe. Smisel ZST-1 je v tem, da se navede tisto premoženje, ki ga nekdo ima, ne pa tisto, ki ga nima. Sodišče bi tudi samo lahko vpogledalo v uradne evidence in prišlo do potrebnih podatkov.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) V skladu z 2. odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Pri tem zakon ne dela izjeme med polnoletnimi ali mladoletnimi družinskimi člani. Za mladoletnega člana to izjavo v njegovem imenu izpolni in podpiše njegov zakoniti zastopnik. V kolikor stranka predlogu teh izjav ne priloži, sodišče predlog obravnava kot nepopolno vlogo v smislu 108. člena Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP).

(5) V tej pravdni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks po odvetniku. Temu predlogu, kot izhaja iz podatkov spisa, ni priložila izjav o premoženjskem stanju zase in svoje družinske člane v smislu že citiranega 12. člena ZST-1 ( in to ne le za mld. sina, ampak tudi ne zase, ženo in že polnoletnega sina). Po novem 2. odst. 108. člena ZPP, ki velja za vse vloge, ki so bile vložene po 1. 10. 2008, sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni potrebno pozivati na dopolnitev. Sodišče bi torej predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko zavrglo takoj. Kljub jasni zakonski določbi je sodišče (v korist tožeče stranke) v postopku uporabilo 1. odst. 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvalo na ustrezno dopolnitev, pri čemer je po pregledu predloženih izjav pravilno ugotovilo, da med njimi ni izjave za mld. sina V. S.. Ker vloga glede na navedeno ni bila ustrezno dopolnjena, je bila odločitev sodišča, ki jo je zavrglo, pravilna.

(6) Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da bi sodišče lahko podatke samo pridobilo, saj je možnost, ki jo predvideva v 4. odst. 12. člena ZST-1, predvidena zgolj za primer, da je vložena popolna vloga (s priloženo izjavo o premoženjskem stanju), sodišče pa dvomi v resničnost podatkov, ki jih stranka v izjavi navede. Tudi odločitev o morebitnem odlogu ali obročnem plačilu takse lahko sledi zgolj popolni vlogi, zato sklicevanje na te možnosti (ki jih poleg tega tožeča stranka niti ni predlagala) ne more biti pravno relevantno. Dejstvo, da stranka ali njen družinski član nima premoženja in dohodkov, stranke ne odvezuje obveznosti, da predlogu za oprostitev plačila taks priloži tudi izjavo take osebe, saj je tudi izjava, iz katere je razvidno, da oseba nima premoženja in dohodkov, pomembna pri odločanju. Domneva se namreč, da so izjava in dejstva, ki so v njej navedena, resnična. Če se kasneje izkaže, da temu ni tako, sodišče lahko svoj sklep v zvezi z oprostitvijo razveljavi, stranka pa mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena (3. odst. 13. člena ZST-1). Glede na navedeno sodišče ne more samo na podlagi dejstva, da nekdo ni predložil izjave, domnevati, da nima premoženja in dohodkov, saj za kaj takšnega nima nobene zakonske podlage.

(7) Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(8) Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v zavrnitvi pritožbe in temelji na 165. členu ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov ni upravičena.