Court allows appeal when trial court wrongly rejects suit due to unverified power of attorney instead of notarization.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

V primeru, ko sodišče dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odloči, da mora pooblaščenec predložiti overjeno pooblastilo, overitev pa opravi notar.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke.

Zoper navedeno odločitev se tožnica po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Poudarja, da je pooblastilo za vložitev tožbe veljavno in samo pooblastilno razmerje tožnice s pooblaščencem ni bilo nikoli sporno. Sodišče pred odločitvijo ni zaslišalo tožnice, niti predlaganih prič, predvsem njenih hčera, ki bi vedele povedati o njenem zdravstvenem stanju v času vložitve tožbe. Zatrjuje, da je imela polno pravno in procesno sposobnost. Tožnica je tudi nasprotovala izvedeniškemu mnenju grafologa, ki je uporabljal napačno metodo dela. Opozarja pa tudi na kršitev pravil postopka, saj sodišče ni postopalo s tožbo kot z nepopolno vlogo, čeprav bi to moralo storiti.

Pritožba je utemeljena.

Pri obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje temeljilo svojo odločitev o zavrženju tožbe na ugotovitvi, da tožnica ni podpisala predloženega pooblastila svojemu odvetniku. Do te ugotovitve je prišlo predvsem na podlagi mnenja sodnega izvedenca – grafologa, katerega je angažiralo zaradi dvoma v pristnost predloženega pisnega pooblastila. V takšnih primerih pa lahko sodišče po uradni dolžnosti (ali na predlog nasprotne stranke) s sklepom odloči, da mora pooblaščenec predložiti overjeno pooblastilo, overitev pa opravi notar (člen 64. Zakona o notariatu). V tem primeru je sodišče prve stopnje podvomilo, da je na pooblastilu dejansko podpis tožnice, in gre za primer, ko bi tovrstni preizkus moral po predhodnem sklepu sodišča opraviti notar pred overitvijo podpisa. Takšno postopanje izrecno predpisuje 3. odstavek 97. člena ZPP, in sicer iz razloga, ker je pooblastilo odvetniku pismeno formuliran akt, naslovljen na sodišče in nasprotno stranko, naj sprejmeta pooblaščenčeva dejanja kot strankina in naj tudi na račun stranke proti pooblaščencu opravljata svoja procesna dejanja. Predloženemu pooblastilu v formalnem smislu ni bilo mogoče ničesar očitati, dvom v pristnost samega podpisa pa je terjal ravnanje sodišča v skladu s citirano določbo 3. odstavka 97. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, marveč je po pribavi dveh izvedeniških mnenj tožbo zavrglo, pri tem pa z neuporabo določila 3. odstavka 97. člena ZPP zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj glede na opisano naravo kršitev le-teh z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti. V ponovljenem postopku pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da ima tožnica na podlagi odločbe CSD Ljubljana-Center z dne 18.3.2009 (priloga A16) sedaj postavljeno skrbnico za poseben primer.