Social security pension claim dismissed; prior foreign coverage precludes Article 178 ZPIZ-1 challenge to final decision.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker je bila tožnica že ob izdaji odločbe o priznanju in odmeri ter izplačilu starostne pokojnine v sosednji državi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, v pravnomočno odločbo o pravici do starostne pokojnine tožena stranka ni mogla poseči na podlagi 178. člena ZPIZ-1, saj ni šlo za ponovni vstop v zavarovanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 17. 1. 2011 in z dne 23. 3. 2011, s katerima je tožena stranka ugotovila, da tožnica v času od 15. 10. 2009 do 31. 5. 2010 ni imela pravice do izplačila starostne pokojnine, da pa se ji od 1. 6. 2010 dalje starostna pokojnina izplačuje po odločbi št. 13 3029093 z dne 6. 10. 2009. Ob ugotovitvi, da je bila tožnici z navedeno odločbo z dne 6. 10. 2009 priznana starostna pokojnina od 15. 10. 2009 dalje v mesečnem znesku 1.193,45 EUR, je ugotovilo, da zaradi dejstev, ki so nastala že pred izdajo navedene odločbe (obstoja pokojninskega zavarovanja tožnice v Avstriji od 1. 10. 2009 dalje), tožena stranka v navedeno pravnomočno odločbo z dne 6. 10. 2009 z izpodbijanima odločbama ni zakonito posegla.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da tožena stranka ni imela podlage za izdajo izpodbijanih odločb, saj pri tožnici ni šlo za ponovni vstop v zavarovanje v smislu 178. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ker je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica pri avstrijskem nosilcu zavarovanja pokojninsko zavarovana že od 1. 10. 2009 dalje, torej že pred starostno upokojitvijo oziroma ob njeni starostni upokojitvi s 15. 10. 2009 na podlagi pravnomočne odločbe tožene stranke z dne 6. 10. 2009. Ker je bila tožena stranka o zanjo novem dejstvu, da naj bi bila tožnica v Avstriji vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje tudi po 1. 10. 2009, obveščena šele po pravnomočnosti odločbe o tožničini upokojitvi in priznanju ter odmeri mesečne pokojnine, bi lahko v navedeno pravnomočno odločbo tožena stranka posegla le z ustreznim izrednim pravnim sredstvom.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da tožnica ni mogla prejemati starostne pokojnine ob sočasni vključitvi v obvezno pokojninsko zavarovanje, četudi je šlo za status zavarovanke v drugi državi. Vztraja, da je bila tožnica po upokojitvi ponovno vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje v Avstriji. Izpodbijani odločbi tako ne pomenita nedovoljenega posega v tožnici priznano pravico do pokojnine, temveč je bilo tožnici na podlagi določb 178. člena ZPIZ-1 izplačevanje pravnomočno priznane pokojnine zgolj začasno ustavljeno, do prenehanja tožničinega zavarovanja v Avstriji z 31. 5. 2010.

4. V odgovoru tožnica prereka revizijske navedbe in predlaga, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana sodba, saj uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici od 15. 10. 2009 dalje priznana starostna pokojnina ter odmerjena njena višina z odločbo tožene stranke z dne 6. 10. 2009 in je ta odločba postala pravnomočna. Hkrati je ugotovilo, da je bila tožena stranka dne 30. 9. 2010 obveščena, da je bila tožnica od 1. 10. 2009 do 31. 5. 2010 v Republiki Avstriji vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje.

8. Ob zgornjih ugotovitvah sodišče ne more upoštevati toženkinih navedb, da je tožnica po starostni upokojitvi pri toženi stranki v sosedni Avstriji ponovno pridobila lastnost zavarovanca pokojninskega zavarovanja, saj je očitno, da je bila vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje že pred upokojitvijo oziroma v času upokojitve pri toženi stranki. Tako je sodišče pravilno presodilo, da pri tožnici ne gre za primer ponovnega vstopa uživalca pokojnine v zavarovanje v smislu določb 178. člena ZPIZ-1, ki bi lahko bil podlaga za poseg v tožničino odločbo o priznanju pravice in odmeri ter izplačilu starostne pokojnine z dne 6. 10. 2009 v tem smislu, da se tožnici za čas ponovne vključitve v zavarovanje že priznana pokojnina ne izplačuje.

9. Druge pravne podlage za izdajo spornih odločb tožena stranka ne zatrjuje, niti je ZPIZ-1 ne vsebuje. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka šele v letu 2010 zvedela za tožničino zavarovanje, ki je v času izdaje odločbe o priznanju pravice do pokojnine že obstajalo, torej za dejstvo, ki je obstajalo že pred izdajo pravnomočne odločbe o tožničini upokojitvi, sodišče pravilno ugotavlja, da bi lahko tožena stranka posegla v tožničino pravnomočno odločbo o priznanju pravice do starostne pokojnine le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.

10. Ker v reviziji uveljavljan revizijski razlog ni podan, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.