Appeal dismissed; court cannot consider amendment of lawsuit filed after first-instance ruling on land registry entry.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's rejection of the land registry entry request. The appellant argued that a lawsuit amendment filed after the initial ruling should have been considered, claiming the new request did not require payment of property value. The court ruled that the first-instance judge correctly applied the Land Registry Act by evaluating the lawsuit as it stood at the time of the entry request, noting that post-ruling amendments cannot alter the legal basis for the original decision.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 161. člen ZZK-1: The court must evaluate the grounds for a land registry entry request based on the lawsuit or claim existing at the time of the request, and cannot consider amendments to the lawsuit filed after the first-instance decision on the entry request has been issued.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
[JEDRO]
Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za zaznambo spora.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za zaznambo spora.
Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica in opozarja, da je tožbo pod opr. št. I P 469/2008 na Okrožnem sodišču v Kranju, ki služi kot podlaga za zaznambo spora, spremenila. Poudarja, da je to storila že po vložitvi predloga za zaznambo spora in zaradi tega sodišče prve stopnje pri odločitvi ni moglo upoštevati spremembe. Razlaga, da z novim zahtevkom ne zahteva plačila denarne vrednosti nepremičnin, pač pa odločitev o dajatvenem delu zahtevka prepušča sodišču. Zato meni, da ne gre več za obligacijski zahtevek, kot to razume sodišče prve stopnje. Poudarja, da so bile nepremičnine, na katerih predlaga zaznambo spora, s sporno izročilno pogodbo in njenim dodatkom izročene F. Š. mlajšemu s strani njunega očeta, zapustnika F. Š. st. Meni, da je te nepremičnine treba vračunati v dedni delež F. Š. ml. Poudarja, da ta nepremičnine razprodaja, saj se nahajajo na širšem področju letališča in jim je bila v skladu s prostorskim planom že spremenjena namembnost. Boji se, da bi jo F. Š. ml. s takšnim ravnanjem prikrajšal za nujni dedni delež.
Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril.
Pritožba ni utemeljena.
Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v celoti navedlo 1. odst. 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1), v katerem je določeno, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice (kar zahteva predlagateljica) opravi na podlagi tožbe oziroma predloga, s katerim tožnik oziroma predlagatelj od sodišča zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren oziroma originaren način; na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, oziroma na drug izviren način. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljica s tožbo, na podlagi katere zahteva zaznambo spora, ne zahteva ugotovitve obstoja na originaren način pridobljene lastninske pravice. Tožnica namreč od sodišča zahteva, naj ugotovi, da ji po pokojnem F. Š., pripada nujni delež v višini 1/6 denarne vrednosti nepremičnin in naj ji toženec izplača vrednost njenega nujnega deleža najmanj v vrednosti 237.465,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbo 79. člena ZZK-1, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo tožbeni zahtevek, kakršen je bil ob vložitvi predloga za zaznambo spora. Tožnica je šele po izdaji izpodbijanega sklepa tožbo v zadevi I P 469/2008 spremenila. Nasprotni udeleženec ima prav, ko v odgovoru na pritožbo opozarja, da pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa nikakor ni mogoče upoštevati spremembe tožbe, ki je bila opravljena po izdaji izpodbijanega sklepa. Višje sodišče pa dodaja, da tudi s spremembo tožbe z dne 19.2.2009, niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1. Z novim tožbenim zahtevkom predlagateljica namreč zahteva, naj sodišče ugotovi, da izročilna pogodba glede določenih nepremičnin predstavlja darilo in je treba te podarjene nepremičnine všteti v dedni delež F. Š. ml., poleg tega pa še vedno tudi uveljavlja zahtevek na plačilo vrednosti njenega nujnega deleža. Tudi s takšnim tožbenim zahtevkom tožnica ne zahteva ugotovitve na izviren način pridobljene lastninske pravice.
Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi predlagateljica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.