Appeal dismissed; land registry court lacks power to review substantive debt disputes in enforcement notices.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnika B. L. za denarno terjatev v višini 9.634,49 EUR s pripadki, pri nepremičnini parc. št. 119/1 in 119/6, vl. št. 1661 k.o. Č., ki je v solasti dolžnika oziroma pritožnika M. S. do ½.

Proti navedeni odločitvi se pritožuje nasprotni udeleženec – dolžnik in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in upnikov predlog zavrne. V pritožbi pojasnjuje, da je zoper izdani sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal, o njegovem ugovoru pa sodišče še ni odločilo. Meni, da gre v konkretnem primeru za zlorabo prava, saj je dolžnik znesek, ki ga s tem sklepom vtožuje upnik, že v letu 2007 v celoti plačal. Upnik je namreč že v letu 2008 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. Ig 2003/01078. Dolg po tem sklepu je dolžnik v celoti plačal 19.11.2007, zato je sodišče izvršilni postopek ustavilo in tudi izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Za izdajo sklepa o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke ni nobene podlage, saj dolžnik upniku ničesar ne dolguje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 13.11.2008 opr. št. In 914/2008-2 Okrajnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bilo zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na pritožniku solastni delež nepremičnin do ½ parc. št. 119/1 in 119/6, obe k.o. Č., vl. št. 1661.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisa v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odst. 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnost izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče ne more samo presojati. Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odst. 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) potrebna le v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16.5.2003 opr. št. Ig 2003/01078, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru pa po določbi 2. odst. 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji, ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odst. 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe pa niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odst. 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po 3. odst. 52. člena tega zakona, kar je določeno v 88. členu ZZK-1. Zaznamba izvršbe ima namreč za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej (2. odst. 87. člena ZZK-1).

Pritožbene navedbe, da je pritožnik proti sklepu o izvršbi vložil ugovor, o katerem izvršilno sodišče še ni odločalo, glede na navedeno ne morejo biti upoštevne. O pritožnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi bo odločalo izvršilno sodišče. Če bo ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, ker naj ne bi upniku ničesar dolgoval glede na to, da je svoj dolg v celoti poravnal že v letu 2007, bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odst. 90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če izbris zaznambe ne bi bil opravljen po uradni dolžnosti, pa takšen predlog lahko poda tudi pritožnik sam (3. odst. 125. člena ZZK-1).

Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.