Appeal dismissed; party must prove inability to liquidate assets for tax fee exemption.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Izjava o premoženjskem stanju res ni le dokaz, ampak predstavlja tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog drugo tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila drugo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določba četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) omogoča taksno oprostitev podjetniku posamezniku le, kadar ta nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga drugo tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo utemeljilo s pomanjkljivo trditveno podlago ter ugotovitvijo, da ima drugo tožena stranka sredstva v višini 51.276,00 EUR. To pomeni, da razpolaga s premoženjem, ki ga je mogoče unovčiti za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje mora ob presoji predloga za taksno oprostitev upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.

5. Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev je bilo na drugo toženi stranki (prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Drugo tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v četrtem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Zato sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah drugo tožene stranke ni bilo dolžno pozivati na odpravo pomanjkljivosti (prim. 108. člen ZPP). Izjava o premoženjskem stanju res ni le dokaz, ampak predstavlja tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Drugo tožena stranka pa je v predlogu navedla zgolj, da nima nikakršnega likvidnega premoženja ali dohodkov oziroma prihrankov. Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne. Pritožnik pa ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da druga tožena stranka ni pojasnila, da premoženja s katerim razpolaga, ne more unovčiti. Trditve drugo tožene stranke so bile glede na obrazloženo pomanjkljive in prepavšalne, da bi z njimi lahko utemeljila svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na obrazloženo ni podana niti očitana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da naj bi obstajalo nasprotje med tem, kar sodišče navaja o vsebini listin (odsotnost trditvene podlage) in dejansko vsebino listin (podatki iz obrazca ZST-1).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo drugo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).