Appeal against rejection of judge removal allowed; appeal against removal order dismissed due to lack of impartiality doubt.

I. Pritožbi zoper sklep z dne 9.10.2013 o zavrženju pritožbe se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep o izločitvi stečajnega sodnika z dne 12.8.2013 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, je posebna pritožba dovoljena.

Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.8.2013 zavrnilo predlog upnika za izločitev sodnika. S sklepom z dne 9.10.2013 pa je zavrglo pritožbo upnika zoper sklep z dne 12.8.2013.

2. Zoper oba navedena sklepa je pritožbo vložil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbama ugodi ugodi in sklep o zavrženju pritožbe z dne 9.10.2013 razveljavi ter odloči o pritožbi zoper sklep z dne 12.8.2013 tako, da sodnika M. Ž. izloči iz obravnavane stečajne zadeve.

3. Pritožba zoper sklep z dne 9.10.2013 je utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 12.8.2013 pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 9.10.2013

4. Zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe. Ker gre za stečajni postopek, je treba tudi v zvezi z izločitvijo sodnika upoštevati specialne določbe ZFPPIPP o pritožbi proti sklepu. Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP določa, da je proti sklepu pritožba dovoljena, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Ker glede obravnavanega sklepa ZFPPIPP ne določa drugače, je glede na povedano proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev stečajnega sodnika, posebna pritožba dovoljena (tako tudi načelno pravno mnenje VSS 18. in 19. 6 1996). Višje sodišče je zato izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 12.18.2013

5. Upnik je predlagal izločitev sodnika, rekoč da obstoji dvom v njegovo nepristranskost v nadaljnjem odločanju. Trdil je, da je sodnik opustil dolžno nadzorstvo nad upraviteljem in dopustil prodajo dolžnikovega premoženja na podlagi poročila o oceni vrednosti premoženja, ki ni izdelano v skladu z določili ZFPPIPP. Razen tega je v postopku prišlo do pomanjkljivosti pri objavi načrta razdelitve, ker dodatek k cenitvi ni bil objavljen hkrati z načrtom razdelitve. Upnik navedenega dodatka ni prejel niti po podaji vloge na sodišču 11.7.2013, ampak šele 16.7. 2013. Sodnik tudi ni hotel potrditi avtentičnosti listine, ki jo je sodišču predložil upravitelj. Upnik je zahtevane listine prejel šele dva dni pred iztekom ugovornega roka, zato mu ni bila ustrezno zagotovljena pravica do ugovora.

6. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da zatrjevana dejstva ne predstavljajo razloga za sodnikovo izločitev, saj pri sodniku ni mogoče ugotoviti prepričanj, ki bi kazala na to, da bo sodnik odločal nepristransko ter glede na dosedanje sodnikovo ravnanje niso podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku ustvarile dvom o sodnikovi nepristranskosti.

7. Upnik v pritožbi ponavlja, da je sodnik aktivno prispeval k nastanku nedopustnih okoliščin, ko je bil s strani upravitelja in sodnika upnikom vzbujen vtis, da se bo kupnina delila po enaki vrednosti za vsak m2, nato pa se je po že izvedeni prodaji zavzel drugačen pristop k delitvi kupnine, ki priviligira enega upnika. Pri tem se je sodnik zavedal, da ravna protipravno, ko je dopustil izdelavo naknadne cenitve. S svojim ravnanjem je sodnik stečajno maso oškodoval za strošek cenitve v znesku 1.480.000,00 EUR + DDV, zato je dolžnik stečajne mase in ne more biti sodnik v tej zadevi. Sledile pa so še nepravilnosti v postopku objave cenitve in administrativni zaplet, ki so upniku onemogočili vpogled in pridobitev listin v zakonsko določenem roku. Ker bo moral sodnik v nadaljevanju postopka odločati o sankcioniranju svojih lastnih kršitev, ko bo odločal o ugovoru zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ga je treba izločiti.

8. Upnik v zahtevi za izločitev sodnika uveljavlja odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Za presojo utemeljenosti pritožbe je odločilno, ali bi v zahtevi za izločitev zatrjevane okoliščine, če bi se izkazale za resnične, lahko vzbudile upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v njegovo nepristranskost.

9. Tudi po presoji pritožbenega sodišča upnik v obravnavanem primeru ni dokazal obstoja odklonitvenih razlogov, ki bi utemeljevali dvom v nepristranskost sodnika. Upnik sodniku očita zmotno dejansko in pravno presojo pogojev za prodajo in razdelitev dolžnikovega premoženja, kar pa so razlogi za vložitev pravnih sredstev zoper sodnikovo odločitev, ne pa sodnikovo izločitev. Tudi morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. Zatrjevani administrativni zapleti pri pridobivanju overjenih kopij oziroma originalov listin pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomenijo takšnih okoliščin, ki kažejo na obstoj odklonilnih razlogov pri sodniku. Ker upnik ni izkazal obstoja okoliščin osebne narave pri sodniku in tudi ne, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnika, je zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju odklonilnih razlogov pravilen.

10. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).