Appeal partially allowed; first instance court erred by ignoring defendant's objection to amended complaint.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, quashing the first instance judgment regarding the amended complaint while upholding the approval itself. The defendant had formally objected to the amendment within the deadline, but the lower court failed to consider this objection due to a clerical error in the filing log. The court ruled that while the defendant's objection was valid, the lower court could still permit the amendment if it deemed it prudent for the final settlement of the dispute, yet the defendant was subsequently denied a fair opportunity to respond to the new claim due to procedural violations.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 339. člen ZPP; 1. odstavek 366. člen ZPP; 1. odstavek 185. člen ZPP; 8. točka 2. odstavka 339. člen ZPP; 14. točka 2. odstavka 339. člen ZPP: An appellate court may uphold a lower court's decision to allow an amendment to the complaint even if the opposing party objects, provided the amendment is deemed prudent for the final resolution of the case, but the lower court must strictly adhere to procedural rules ensuring the objecting party has a full opportunity to be heard and that all relevant objections are considered.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zoper I. točko izpodbijane odločbe se zavrne in se izpodbijani sklep o dovolitvi spremembe tožbe potrdi.
II. V preostalem delu, torej v II. in III. točki izreka izpodbijane odločbe, se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba se v tem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe po predlogu tožeče stranke z dne 23.11.2011 (I. točka izreka; tu gre pravilno za sklep in ne za sodbo), ugodilo zahtevku po spremenjeni tožbi in ugotovilo, da je Kupoprodajna pogodba za prenos poslovnega deleža, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 23.3.2009 v notarskem zapisu SV 179/2009, razvezana (II. točka izreka), toženi stranki pa je tudi naložilo povračilo stroškov tožeče stranke v višini 7.064,60 EUR v 15 dneh, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in nato odločalo po spremenjeni tožbi, pri čemer je kot razlog za dopustitev spremembe navedlo, da se tožena stranka v podeljenem 15 dnevnem roku ni izjavila o spremembi tožbe, torej je šteti, da ji ne nasprotuje. Navedena ugotovitev ne drži, saj je tožena stranka v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa dejstvo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo te vloge, ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe (1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP); ta odločitev je pravilna iz drugih razlogov. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena ZPP). Višje sodišče meni, da je ta dovolitev smotrna, zato se strinja z odločitvijo o dovolitvi spremembe tožbe.
6. Tožena stranka pa ni imela dovolj časa, da bi se lahko opredelila do zahtevka po spremenjeni tožbi, saj je na naroku za glavno obravnavo njen pooblaščenec navedel, da se ni mogel posvetovati s stranko in se zato o spremenjeni tožbi ni mogel izjaviti (kršitev 5. odstavka 185. člena ZPP), s čimer je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, njena pravočasna vloga, v kateri je ugovarjala tudi obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, pa ni bila upoštevana. Zato višje sodišče ugotavlja, da je prišlo do kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa sodba tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih je tožena stranka navedla v svoji (neupoštevani) vlogi, torej je prišlo tudi do kršitve 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
7. Višje sodišče je zato sodbo v II. in III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj gre za take kršitve, ki jih glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dati toženi stranki tudi možnost, da se izjasni o utemeljenosti spremenjenega tožbenega zahtevka, presoditi pa bo moralo tudi njene navedbe o dopustnosti ugotovitvene tožbe.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh pravdnih strank je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).