Appeal dismissed; owners can sue for condo funds without notarized deed if manager notified via SZ-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II: Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Aktivno legitimirani za izterjavo neplačanih zneskov v rezervni sklad so etažni lastniki (lahko tudi vsak posamično), V imenu etažnih lastnikov pa lahko tožbo vloži tudi upravnik

Določba 17. člena SZ-1 od lastnika ne zahteva predložitve notarsko overjene kupoprodajne pogodbe oziroma pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato je bil upravnik o spremembi lastništva ustrezno obveščen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 160298/2009 z dne 5. 11. 2009 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je na račun tožene stranke naložilo plačilo 120,49 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava glede aktivne in pasivne legitimacije strank. Meni, da lahko tožbo glede vplačil v rezervni sklad vloži katerikoli od etažnih lastnikov, zato ni potrebno posebno pooblastilno razmerje z upravnikom. Takšno pooblastilno razmerje namreč izhaja iz 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče bi hkrati moralo upoštevati, da lastništvo posameznih etažnih lastnikov izhaja iz predloženih kupoprodajnih pogodb, predlagan pa je bil tudi vpogled v zemljiško knjigo. Vztraja na stališču, da upravnik o prenosu lastninske pravice na stanovanju ni bil ustrezno obveščen, saj tožena stranka ni predložila notarsko overjene kupoprodajne pogodbe oziroma pogodbe, ki bi omogočala prenos lastninske pravice.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6. V skladu s 119. členom SPZ so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov. Aktivno legitimirani za izterjavo neplačanih zneskov v rezervni sklad so zato etažni lastniki (lahko tudi vsak posamično). V imenu etažnih lastnikov lahko tožbo vloži tudi upravnik (četrti odstavek 118. člena SPZ). Iz citiranega določila jasno izhaja, da je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da mora za vložitev tožbe upravnik predložiti posebno pooblastilo etažnih lastnikov. Zadostuje namreč Pogodba o upravljanju, iz katere je razvidno lastništvo posamičnih in skupnih delov. V primeru dvoma v lastništvo posamičnih tožnikov pa bi moralo sodišče prve stopnje vpogledati v zemljiško knjigo, saj je bilo to s strani tožeče stranke pravočasno predlagano (pripravljalna vloga z dne 22. 12. 2011, list. št. 77).

7. Kljub zmotnemu stališču sodišča prve stopnje glede aktivne legitimacije tožeče stranke, pa je izpodbijana odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno uporabilo 17. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki od lastnika, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, zahteva, da mora upravnika obvestiti o spremembi lastninske pravice. V dokaz mora predložiti kopijo dokumenta, iz katerega so razvidni vsi podatki o spremembi lastništva in o novem lastniku. Zakon tako tudi po stališču pritožbenega sodišča od lastnika ne zahteva predložitve notarsko overjene kupoprodajne pogodbe oziroma pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato je bil upravnik o spremembi lastništva ustrezno obveščen. Ker tožena stranka ni več zavezanka za plačilo sredstev v rezervni sklad, ampak je to (od podanega obvestila dalje) novi lastnik, ni podana njena pasivna legitimacija v konkretni zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka na tej podlagi je zato pravilna. Ker pritožbeno sodišče ni našlo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.