Appeal allowed; court ruled expert cannot be penalized for inability to answer due to missing data.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, sodnega izvedenca gradbene stroke Z. A. razrešilo naloge, določene s sklepom istega sodišča opr. št. II Pg 316/2006 z dne 31. 8. 2011 (I. točka izreka) in mu naložilo, da v 15 dneh od prejema sklepa vrne že izplačano nagrado za izvedensko mnenje (II. točka izreka).

2. Zoper takšen sklep se pravočasno pritožuje sodni izvedenec. Pritožbenemu sodišču predlaga njegovo razveljavitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Skladno s 1. odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo ter do nagrade za opravljeno delo. Kot je bilo v obravnavani zadevi že pojasnjeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1365/2012 z dne 21. 2. 2013, sodnemu izvedencu pravica do nagrade in povračila stroškov pripade, ko opravi naloženo nalogo. V obravnavanem primeru je bila izvedenčeva naloga, da:

- skrbno pregleda vse listine in priloge spisa,

- opravi ogled nepremičnine v prisotnosti pravdnih strank,

- na podlagi lastnih izmer določi površino celotne zgradbe ter površino poslovnih prostorov v lasti tožene stranke,

- določi solastniški delež tožene stranke na skupnih delih stavbe,

- na podlagi takšnih ugotovitev določi delež in izračuna višino posameznih skupnih stroškov upravljanja in vzdrževanja, ki odpadejo na toženo stranko.

5. Nesporno naloga izvedenca s podanim mnenjem (še) ni bila opravljena, saj slednji ni določil površine poslovnih prostorov v lasti tožene stranke (torej družbe K. d. d.), njenega solastniškega deleža na skupnih delih stavbe ter deleža in višine posameznih skupnih stroškov upravljanja in vzdrževanja, ki padejo na toženo stranko.

6. Izvedenec je na poziv sodišča, naj mnenje v tej smeri dopolni, odgovoril, da je dopolnitev možna in dopustna, vendar bi bilo pred tem potrebno (med drugim) razčistiti lastniške podatke. V pritožbi je navedel, da za delitev solastnine znotraj K. ni imel nespornih podatkov in jih v okviru svojih pooblastil tudi ni mogel dobiti.

7. Iz teh navedb izhaja, da izvedenec v skladu s podatki in listinami, ki jih je imel na voljo, strokovno pravilnega odgovora na postavljena vprašanja ni mogel dati. Za to bi bilo potrebno ugotoviti dodatne okoliščine (o lastništvu, glede površin, ki so bile v času priprave mnenja zaprte in nedostopne) in predložiti dodatne dokumente (elaborat o etažnih lastnikih, izdelan po enotni metodi).(1) S tem je podana situacija iz 2. odstavka 252. člena ZPP. Ali se bodo dodatne okoliščine ugotavljale in dodatni dokazi izvajali, v takšnem primeru odloči sodišče. Ni pa pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.(2)

8. Postopanje sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je bilo torej napačno. Neutemeljeno je stališče, da izvedenec izvida in mnenja sploh ni podal. Del naloženih nalog je nedvomno opravil (pregledal je spis, opravil več ogledov sporne nepremičnine in na podlagi lastnih izmer določil njeno površino). Na ostala vprašanja res ni odgovoril, a ne po lastni krivdi. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožene stranke in različnih podatkov o tem kaj točno predstavlja njeno lastnino, izvedenec njenega solastniškega deleža ni mogel določiti. Prav določitev solastniškega deleža tožene stranke pa je predpogoj za odgovore na ostala zastavljena vprašanja. Ker takšna določitev ni bila mogoča, je mnenje ostalo nepopolno. To pa ne pomeni, da izvedencu ne pripada nikakršna nagrada. Na podlagi 249. člena, v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. člena ZPP je upravičen do nagrade za tisto delo, ki ga je dejansko opravil.(3)

9. Višina nagrade, odmerjena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. 316/2006 z dne 17. 9. 2012, se nanaša na dejansko opravljeno delo izvedenca in je izračunana skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Višje sodišče je zato odločilo, da izvedencu izplačane nagrade ni potrebno vračati.

10. V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Glej izvedensko mnenje (Povzetek in predlog, točka 6, v spisu na l. št. 219), odgovor na urgenco (l. št. 235) in pritožbo.

(2) Podobno: VSL sklep I Cpg 1516/2012.

(3) Podobno tudi VSK v sklepu I Cp 104/2006 .