Appeal dismissed; contract formed by email acceptance despite counterparty's claim of conditional offer.

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker je bilo doseženo soglasje tako glede predmeta pogodbe, obsega naročila, kot tudi glede cene, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 102673/2010 obdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče v višini 69,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obravnavni sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da ne drži zaključek sodišča, da v elektronskem sporočilu tožene stranke z dne 17. 2. 2010, s katerim naj bi sprejela ponudbo tožeče stranke ni izraženega nobenega zadržka in nobenega pogoja, zgolj možnost dodatnega naročila. Iz tega elektronskega sporočila izhaja, da prvotno poslana dokumentacija ne predstavlja celotne dokumentacije. Lektoriranje in overitev zgolj dela dokumentacije pa za toženo stranko nima nobenega pomena. Soglasja volj ni bilo, saj je tožena stranka izrazila voljo, da dopolni osnovno ponudbo tožeče stranke in sicer na način, ki bistveno vpliva na ceno in predmet storitve, torej v smislu prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ponudbo tožeče stranke je tožena zavrnila, svojo novo ponudbo pa naj bi dala na sestanku dne 18. 2. 2010, do katerega ni prišlo. Zaključek sodišča v izpodbijani sodb, glede soglasja pravdnih strank o bistvenih sestavinah pogodbe o lektoriranju in overitvi nasprotuje vsebini elektronskega sporočila, na katerem temelji, s čimer je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Podana je tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in sicer s tem, ko je bilo prokuristki tožene stranke na glavni obravnavi z dne 14. 2. 2012 onemogočeno podati kakršnekoli navedbe in dokaze v zvezi s tožbenim zahtevkom.

3. Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbo v sporih majhne vrednosti lahko stranka sodbo izpodbija le, če je podana kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pravilnost na prvi stopnji ugotovljenih dejstev tako ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z elektronskim sporočilom, poslanim tožeči 17. 2. 2010 ob 7.45 uri, sprejela ponudbo tožeče stranke, poslano 16. 2. 2010 ob 16.12. To je sodišče prve stopnje zaključilo ob vpogledu v listinsko dokumentacijo, takšni presoji pa se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Iz besedila elektronskega sporočila, ki se nahaja v spisu (A2) in ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v razlogih sodbe, izhaja, da se je kljub predhodni dilemi, ali potrebuje le lektoriranje in žig agencije, ali uradni prevod tolmača, tožena stranka odločila, da bo tožeča stranka po elektronski poti poslano dokumentacijo le lektorirala in ožigosala s svojim žigom. Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo s tem doseženo soglasje tako glede predmeta pogodbe, obsega naročila, kot tudi glede cene, s tem pa se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena (15. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi zaključkom sodišča prve stopnje, da navedbe tožene stranke v elektronskem sporočilu, poslanem 17. 2. 2010 ob 7.45 uri, s katerimi je tožena stranka dopustila možnost, da bo na zahtevo tožnice doplačala še za morebitno naknadno overitev po sodnem tolmaču, ter da bo osebno prinesla še dodatno listinsko dokumentacijo, ki je po elektronski poti ni mogla poslati, predstavljajo zgolj možnost dodatnega naročila. Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je s poslanim elektronskim sporočilom tožena stranka zavrnila ponudbo tožeče stranke ter si pridržala pravico podati novo ponudbo na sestanku dne 18. 2. 2010, do katerega nikoli ni prišlo. Besedila elektronskega sporočila namreč ni mogoče razumeti na način, da tožena stranka ne želi lektoriranja in overitve dokumentacije, poslane po elektronski poti, oziroma kot izjavo tožene stranke, da bo obseg naročila (npr. katere dele po elektronski poti poslane dokumentacije tožena stranka želi lektorirati) šele naknadno (t.j. na sestanku dne 18. 2. 2010) določen.

7. Navedbe tožene stranke, da lektoriranje in overitev zgolj dela dokumentacije za toženo stranko ne predstavlja nobene vrednosti, je tožena stranka prvič podala šele v pritožbi, zato jih pritožbeno sodišče zavrača kot nedopustne pritožbene novote, ki na presojo utemeljenosti pritožbe ne morejo vplivati (337. člen ZPP).

8. Kot že predhodno pojasnjeno, je sodišče prve stopnje vsebino elektronskega sporočila, ki ga je ocenilo kot sprejem ponudbe, v izpodbijani sodbi pravilno povzelo, zato v pritožbi uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Kaj besedilo elektronskega sporočila predstavlja (ali je to sprejem ponudbe ali ne), pa je stvar materialnopravne presoje, do katere se je pritožbeno sodišče v prejšnji točki obrazložitve že opredelilo.

9. V pritožbi očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more predstavljati to, da prokuristki tožene stranke (za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita), na naroku sodišče prve stopnje ni omogočilo podati novih navedb in predlagati dokazov. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, kjer imajo stranke skladno s 452. členom ZPP možnost podati svoje navedbe le v tožbi, odgovoru na tožbo ter vsaka še v eni pripravljalni vlogi. Navedb in dokaznih predlogov, ki jih stranke podajo v drugih vlogah ali na naroku za glavno obravnavo, sodišče ne sme upoštevati kot podlago za svojo odločitev (453. člen ZPP).

10. Ker s strani tožene stranke uveljavljane in po uradni dolžnosti preizkušene kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).