Appeal dismissed; applicant failed to prove inability to pay court fees despite high asset value.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo izpodbijano odločitev, ker je ocenilo, da tožeča stranka z ničemer ni izkazala (npr. z bančnim izpiskom), da denarna sredstva, s katerimi razpolaga, ne bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse.

5. Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno zaključilo, da tožeča stranka ima denarna sredstva, saj je na podlagi predloženih dokazov jasno insolventno stanje tožeče stranke, ki se nahaja v postopku prisilne poravnave.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče svoje zaključke, da tožeča stranka ima denarna sredstva, očitno gradilo na izjavi o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da je tožeča stranka v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun. Na podlagi takšnih podatkov je utemeljeno zaključilo, da bi morala izkazati, da ta sredstva ne zadoščajo za plačilo sodne takse.

7. Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka v postopku prisilne poravnave, še ne utemeljuje njenega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zlasti glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012. Iz nje izhaja, da ima tožeča stranka sredstva v vrednosti 102,236.311,00 EUR, od tega zaloge v višini 19,881.806,00 EUR ter kratkoročne poslovne terjatve v višini 38,647.123,00 EUR. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse. Četudi torej tožeča stranka na dan 31. 12. 2012 izkazuje čisti poslovni izid obračunskega obdobja v negativnem znesku 4.331.115,00 EUR ter bilančno izgubo v višini 13.295.424,00 EUR, pa navedeno, ob dejstvu, da razpolaga s sredstvi v skupni vrednosti 102,236.311,00 EUR, še ne dokazuje samo po sebi, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da so njene navedbe v tej smeri nekonkretizirane. Svojega predloga s tako pavšalnimi trditvami zato ne more utemeljiti.

8. Ob povedanem se izkaže, da niti ni odločilno, ali je tožeča stranka predložila bančne izpiske, ki bi izkazovali, s kakšnimi denarnimi sredstvi tožeča stranka razpolaga, saj je že sama trditvena podlaga tožeče stranke tako nekonkretizirana, da njenemu predlogu ni mogoče ugoditi.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka sicer res predlagala, da naj jo sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks, v skladu s spremenjeno dikcijo tretjega odstavka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), ki je začel veljati 10. 8. 2013, medtem ko prvostopenjsko sodišče v izreku ni izrecno zapisalo, da odloča o predlogu tožeče stranke za „delno“ oprostitev plačila sodnih taks. Vendar pa navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo, saj je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da po presoji prvostopenjskega sodišča tožeča stranka ni izkazala, da izkazuje pogoje za kakršnokoli oprostitev plačila sodnih taks.

10. Prvostopenjsko sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno materialnopravno odločilo, da predlog tožeče stranke za (delno) oprostitev plačila sodnih taks oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse ni utemeljen.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od ostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).