Appeal allowed: Additional inheritance ruling voided when property clearly excluded from estate by prior agreement.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, sodišču ni potrebno opraviti nove zapuščinske obravnave. Ker pa je v konkretnem primeru bilo že iz same vloge predlagatelja razvidno, da premoženje, ki naj bi bilo predmet dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku, sploh ne spada v zapustnikovo premoženje, saj naj bi s tem premoženjem zapustnik že razpolagal z izročilno pogodbo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati voljo ostalih dedičev. Obstoj oz. obseg zapuščine je namreč eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem J. H. spada poleg premoženja, ugotovljenega s pravnomočnim sklepom o dedovanju opr. št. D 646/1988 z dne 13. 4. 1989, še nepremičnina parc. št. 334/2 k.o. x, do ½, ter da čista vrednost dodatnega premoženja znaša 68.419,00 EUR. Ob ugotovitvi, da sta se v tem postopku J. H. ml. in N. P. dedovanju po zapustniku odpovedala, Z. B. in S. P. pa sta svoj dedni delež odstopila v korist P. H., je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 646/1988 z dne 13. 4. 1989, kot dediče proglasilo zapustnikovega sina J. H. do ¼, zapustnikovo hči E. P. do ¼, zapustnikovo snaho C. H. do 1/12, zapustnikovega vnuka M. H. do 1/12 in zapustnikovega vnuka P. H. do 1/3 ter odredilo, da bo vknjižba v zemljiški knjigi izvedena po pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožil dedič P. H.. V pritožbi opozarja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi njegove vloge, ki je sicer naslovljena kot predlog za dodatni sklep o dedovanju, vendar pa to po vsebini iz nje ne izhaja. Pritožnik je sodišče seznanil z dejstvom, da premoženje, ki je bilo predmet dodatnega sklepa o dedovanju ne spada v zapustnikovo premoženje, ker je z njim zapustnik že razpolagal z izročilno pogodbo za časa življenja in ker na tem zemljišču stoji hiša, ki jo je zgradil P. H. z lastnimi sredstvi in je lastninsko pravico na zemljišču pridobil na originaren način s priposestvovanjem. Ker je med dediči spor glede dejstva, ali nepremičnina, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, spada v zapuščino po pokojnem J. H., bi moralo zapuščinsko sodišče opraviti obravnavo ter ugotoviti, kakšno je stališče ostalih dedičev J. H., E. P., C. H. in M. H. do tega vprašanja. V spisu obstaja izročilna pogodba, sklenjena med pokojnim J. H. in sinom P. H. z dne 5. 10. 1983, iz katere izhaja, da je zapustnik zaradi onemoglosti celotno kmetijo izročil sinu P. H. in je v 2. točki te pogodbe določil, da izroča sinu vse v pogodbi določene nepremičnine, kot tudi tiste, ki morda zaradi pomote v pogodbi niso omenjene, vključno z vsemi premičninami in pritiklinami.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani dodatni sklep o dedovanju je bil izdan na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), po katerem sodišče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli premoženje, ki je bilo najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, upoštevajoč, da sta se v tem postopku dediča J. H. ml. in N. P. dedovanju po zapustniku odpovedala, dediča Z. B. in S. P. pa sta svoj dedni delež odstopila P. H..

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se po izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišču po izrecni določbi prvega odstavka 221. člena ZD ni potrebno opraviti nove zapuščinske obravnave. Ker pa je v konkretnem primeru bilo že iz same vloge predlagatelja razvidno, da premoženje, ki naj bi bilo predmet dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku, sploh ne spada v zapustnikovo premoženje, saj naj bi s tem premoženjem zapustnik že razpolagal z izročilno pogodbo, bi moralo sodišče prve stopnje, glede na takšno dejansko situacijo, ugotavljati voljo ostalih dedičev. Obstoj oz. obseg zapuščine je namreč eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem postopku.

Glede na navedeno je bilo zato pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v povezavi z 163. členom ZD razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo zaradi razjasnitve navedenih okoliščin razpisati narok o in nanj povabiti vse dediče. V primeru, da bo med dediči spor glede tega, ali nepremičnina, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju spada v zapuščino po zapustniku, pa bo moralo sodišče ravnati v skladu z določili člena 212 ZD ter dediča, ki trdi, da obstaja drugačno lastninsko stanje na nepremičnini, kot je razvidno iz zemljiške knjige, napotiti na pot pravde.