Court partially allows appeal, ruling ZPP applies to non-compliant parties in capacity proceedings, not ZDZdr. Verdict: partially_allowed

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v II. točki.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v I. točki potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru, ko se udeleženec, ki naj se mu odvzame poslovna sposobnost, ne odzove vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ni mogoče uporabiti določb ZDZdr, temveč določbe ZPP, ki prisilnih ukrepov zoper stranko ne dovoljujejo.

Če stranka onemogoči izvedbo dokaza, je na mestu logičen sklep, da bi izveden dokaz z izvedencem vodil do ugotovitve o neobstoju poslovne sposobnosti stranke (262. člen ZPP). S tem sodišče učinkovito (a brez uporabe fizične prisile) prevali dokazno breme na stranko, glede katere obstajajo okoliščine, ki kažejo na verjetnost o njeni poslovni (pravdni) nesposobnosti, če stranka onemogoči dokazovanje brez utemeljenega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pozvalo udeleženca, da pride na pregled k sodnemu izvedencu psihiatrične stroke X na dan in ob uri, ki ju bo določil izvedenec (I. točka izreka). Za primer, če udeleženec ne bi prišel k izvedencu in ne bi navedel opravičljivega razloga, je prvo sodišče odredilo prisilno privedbo udeleženca s strani policije na Psihiatrično kliniko v Ljubljani in njegovo zadržanje tam za čas, ki je potreben za pregled, vendar največ za 48 ur (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje udeleženec, ki v laični pritožbi navaja, da je celoten postopek neutemeljen in smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Pritožbeno sodišče je sicer prepozno pritožbo udeleženca upoštevalo v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP.

Pritožba je delno utemeljena.

Če je postopek za odvzem poslovne sposobnosti uveden zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, sodišče odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke (prvi odstavek 48. člena ZNP). Ker gre očitno za enega od naštetih razlogov za uvedbo predmetnega postopka, je odredba prvega sodišča, vsebovana v I. točki izpodbijanega sklepa, pravilna in zakonita, pritožba proti temu delu izpodbijane odločitve pa neutemeljena.

Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem postopku, kar je tudi postopek za (delni) odvzem poslovne sposobnosti, smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v tem ali v drugem zakonu ni drugače določeno. Kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, ZNP ne ureja primera, ko se udeleženec, ki naj se mu odvzame poslovna sposobnost, ne želi odzvati vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja. V prvem odstavku 49. člena ZNP je določeno zgolj, da se lahko taka oseba začasno, vendar najdalj za 7 dni, zadrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji, če je po mnenju zdravnikov to potrebno zaradi ugotovitve njenega zdravstvenega stanja. Ta določba zato ne more biti podlaga II. točke izpodbijanega sklepa, saj ureja zgolj zadržanje in ne prisilne (policijske) privedbe, in še to le tedaj, če je to nujno potrebno po mnenju zdravnikov. Ker ZNP ne ureja tovrstnega primera, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe ZPP, ne pa določb ZDZdr, saj za to ni podlage. Tudi ne drži, da bi šlo za primerjavo s podobnimi zakonsko urejenimi primeri (analogija legis) (1).

ZDZdr določa sistem zdravstvene in socialnovarstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavani (prvi odstavek 1. člena ZDZdr). Po tem zakonu je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Po drugi strani ZNP določa pravila postopka, po katerih redno sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, za katere je s tem ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku (prvi odstavek 1. člena ZNP). Med njimi je tudi postopek odvzema poslovne sposobnosti, v katerem sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki jih zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP).

Ob uporabi vrednostnega merila (tertium comparationis) (2) zakonska analogija uporabe določb ZDZdr ne pride v poštev. Uporabiti je treba določbe ZPP, ki pa ne dovoljuje nobenih prisilnih ukrepov zoper stranko (prvi odstavek 262. člena ZPP). Tako se izkaže, da je situacija enaka tisti, v kateri pravdno sodišče ob preverjanju procesnih predpostavk podvomi v poslovno (pravdno) sposobnost pravdne stranke. Tedaj nastopi dolžnost sodišča, da to ugotovi s stopnjo zanesljivosti, pri čemer praviloma pride v poštev izvedba dokaza z izvedencem medicinske stroke. Tudi tam lahko pride do situacije, ko pravdno sodišče določi tega izvedenca, stranka pa se zdravniškemu pregledu ne želi podvreči. Čeprav se procesna sposobnost praviloma domneva, je po prepričanju pritožbenega sodišča treba slediti teoriji in primerljivim ureditvam ter ustrezajoči sodni praksi (3), da sodišče odloči glede na vse okoliščine zadeve. Če stranka onemogoči izvedbo dokaza, je na mestu logičen sklep (upoštevajoč razumen predlog), da bi dokaz z izvedencem, če bi bil izveden, vodil do ugotovitve o neobstoju poslovne sposobnosti stranke. S tem sodišče učinkovito, a brez uporabe fizične prisile, prevali dokazno breme na stranko, glede katere obstajajo okoliščine, ki kažejo na verjetnost o njeni poslovni (pravdni) nesposobnosti, če stranka onemogoči dokazovanje brez utemeljenega razloga.

Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v II. točki, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo I. točko sklepa prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Glej več v Pavčnik M., Argumentacija v pravu, druga izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, stran 147 in nasl.

(2) Glej prejšnjo opombo.

(3) Glej v Galič, Ude et al., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list in GV Založba Ljubljana, 2005, prva knjiga, stran 334-336.